Nedavno smo objavili vest, da se zaradi velikih investicij na Nanosu Planinsko društvo Postojna odreka med lokalnim prebivalstvom izjemno priljubljeni Koči Mladika nad Postojno. Prodajajo jo za 185.000 evrov, ob tem pa izražajo veliko žalost za izgubo te edinstvene točke, ki ponuja "najlepši razgled po celotni dolini, brez sosedov in asfaltirani dovoz".
Še pred tem, natančneje konec septembra, se je na spisku prodajanih objektov znašel tudi Planinski dom, poznan kot Jarški dom. Skupino objektov, ki se nahajajo na zelo priljubljeni Mali planini nad Kamnikom, lastnik prodaja za milijon in 280 tisoč evrov. Razlog, zakaj se je trenutni lastnik odločil za prodajo, je sicer predvsem v tem, da ima gostinsko dejavnost razpršeno na več lokacijah, kar je v določenem življenjskem obdobju postalo preveč obremenjujoče.
Eko civilna iniciativa na nogah
Poleg omenjenih primerov naj bi še več društev zaradi dolgov razmišljalo o prodaji planinskih domov, ki pa imajo za državo tudi strateški pomen. Skupaj z objekti se namreč prodajajo tudi strateška zemljišča, ki so pomembna za gorsko reševanje. Po objavi novic o prodaji planinskih koč po Sloveniji so se najprej zganili na Združenju za trajnostno prihodnost Ekoci, Eko civilni iniciativi Slovenija. Na Planinsko zvezo Slovenije (PZS) in pristojne odločevalce so naslovili pobudo, da jih zaščitijo in ohranijo.
Njihova največja skrb je, da bi v primeru prodaje zasebnikom planinski domovi postali privatni objekti zaprtega tipa in splošni javnosti posledično za uporabo nedostopni. "Planinski domovi so kritična infrastruktura in pomembni pri zaščiti in reševanju v gorah ter predstavljajo pomemben del naše kulturne dediščine. Prost dostop do planinskih koč pri obiskovanju naših gora pa vrednota, ki jo ceni veliko prebivalcev Slovenije," so zapisali v sporočilu za javnost.
V isti pobudi so predstavili predloge, kako bi se po njihovem mnenju planinske koče dalo obdržati še za prihodnje generacije. Med drugim predlagajo, da se planinske koče registrirajo kot kulturna dediščina oz. muzeje na prostem, in da država zaščiti zemljišča ter financira zaposlitev skrbnikov planinskih koč.
"Aktivno državljanstvo in sodelovanje vseh deležnikov sta ključna za ohranitev planinskih koč, da bodo lahko dostopni širši javnosti po namembnosti, kot jo poznamo sedaj. V primeru, da bodo planinske koče prodane zasebnikom, pa je ta dostop vprašljiv. Se spomnimo, zakaj je Jakob Aljaž kupil vrh Triglava? In kako smo ponosno zrli v zastavo, ki je vihrala z vrha Triglava ob osamosvojitvi Slovenije?" v sentimentalnem tonu še zapišejo pri Eko civilni iniciativi.
Se obeta razprodaja planinskih domov?
Od 159 planinskih koč, vpisanih v register PZS, jih je trenutno 132 v lasti planinskih društev, 13 jih pripada lokalnim skupnostim, 5 posameznikom, drugim subjektom (druga društva, agrarne skupnosti, ministrstvo, PZS) pa 9.
Krovno planinsko organizacijo pri nas trenutno dogajanje in prodajo nekaterih planinskih domov ne preseneča. "Zavedamo se sprememb v družbi, tako glede prostovoljstva kot dostopnih sredstev za obnovo in vzdrževanje koč. Kljub vsem prizadevanjem se verjetno ne bomo mogli povsem izogniti, da kakšna koča, ki je zdaj v lasti planinskega društva, preide v drugo lastništvo," nam odgovorijo.
Razložijo, da status planinske koče ne vpliva na lastništvo, kar pomeni, da je lahko lastnik tudi zunaj meja Slovenije. V Sloveniji imamo trenutno že eno tako kočo, kjer je lastnik zasebnik z naslovom v Avstriji. To je Koča na Ljubelju, ki ima kljub temu še vedno status planinske koče in je normalno dostopna za planince ter ostale obiskovalce.
Kot zatrdijo na PZS, pa si bodo še naprej prizadevali, da se lastništvo ohranja znotraj planinske organizacije. Na tem mestu izpostavijo, da obstaja kar nekaj planinskih koč, ki so tudi že v zasebni lasti in so od vsega začetka za planince in ostale obiskovalce normalno dostopne ter ohranjajo status planinskih koč.
Veliko društev na robu propada – kako naprej?
Po njihovih izkušnjah so razmišljanje o prodaji v zadnjem času zaznali pri tistih planinskih društvih, ki imajo finančne težave zaradi bistveno večjih stroškov investicij v sanacijo planinskih koč, kot je bilo načrtovano. Pri ostalih društvih po njihovih besedah tega (še) niso zaznali.
Ni namreč skrivnost, da imajo lastniki koč že nekaj časa veliko težav z njihovim vzdrževanjem, nekatere koče tako že dolgo časa čakajo na temeljito prenovo. "Vendar je opazna razlika, če moraš poplačati že izvedena dela, ali pa z dotrajanim objektom še čakaš na finančno injekcijo. Ključna ukrepa sta izdatna finančna pomoč države in dosledno ter dobro načrtovanje investicij s strani planinskih društev, predvsem z zaprtim finančnim okvirom. V tem primeru med ali po sanaciji tako ne prihaja do novih finančnih obremenitev," meni strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.
Ali država pomaga dovolj?
Glede na usmerjenost in promocijo države v zeleni turizem je planinska infrastruktura, kamor sodijo koče in planinske poti,
ena od ključnih turističnih delov infrastrukture za gorski turizem. V tem smislu mora biti obratovanje planinskih koč, predvsem v visokogorju, za državo ključnega pomena, so prepričani na PZS.
Na tem mestu izpostavi Študijo ekonomskih in družbenih učinkov planinskih poti in planinskih koč ter planinstva, ki jo je pred leti izvedel Inštitut za ekonomska raziskovanje. Med drugim je raziskava pokazala, da bi planinstvu lahko pripisali letno 14,8 milijona evrov neposrednih učinkov ter 131 (219 milijonov ob upoštevanju multiplikativnih učinkov) ustvarjenega BDP. "Torej bi bil vložek nekaj milijonov evrov letno minimalni prispevek države, da planinske koče skupaj s planinstvom lahko prinašajo take ekonomske koristi," trdi Prašnikar.
V Eko civilni iniciativi Slovenije med številnimi predlogi državi navedejo, da bi domove zaščitili kot del kulturne dediščine. Na ministrstvo za kulturo smo naslovili vprašanje, kako verjetno je, da bi do tega prišlo in ali so že razmišljali o tej potezi. Na njihov odgovor še čakamo in ga objavimo, ko ga prejmemo.
dezurni@styria-media.si
A nismo takrat glasovali za demokracijo in tržno gospodarstvo???
Z vidika mene kot planinca ne bo velike razlike. Sedaj ko, so v lasti PZS plačam storitev, ki je pretežno nižje kvalitete, 90% osebno ostalih 10% preko članarine PZS in državni davkov. Ko se bodo olastninile pa pretežno 100% iz… ...prikaži več lastnega žepa le kvaliteta bo nesporno višja. Cene ne bodo višje saj konkurenca naredi svoje.
Oblastniška golazen samo grabi, ampak enkrat bo tudi njim odklenkalo.