Ta mesec je začela veljati evropska uredba o zahtevah za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo 2015/1189/EU. Med trdno gorivo lahko štejemo različno biomaso, vendar gre največkrat za kotle, v katerih kurimo polena ali pelete.
Julija lani smo pri nas sicer dobili novo uredbo o emisijah v zrak iz malih kurilnih naprav, vendar jo je evropska uredba zdaj preglasila. Prinaša pa strožje zahteve o dovoljenih emisijah iz kurilnih naprav na trdna goriva do moči 500 kW.
Uredba med drugim dovoljuje, da so države članice lahko do 1. januarja 2020 dovolile dajanje v promet in uporabo kotle na trdno gorivo, ki so skladni z veljavnimi nacionalnimi določbami glede sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov ter emisij trdnih delcev, organskih plinskih mešanic, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov.
Po novem tako veljajo nižje dovoljene vrednosti, od tistih, ki jih predpisuje slovenska uredba:
Kotli s samodejnim polnjenjem
- prah - prej je bilo dovoljeno 40 mg/m³, zdaj je največja dovoljena vrednost 29,1 mg/m³
- ogljikov monoksid – prej je veljalo 500 mg/m³, po novem 363,6 mg/m³
Kotli z ročnim polnjenjem
- prah – prej je bilo dovoljeno 60 mg/m³, glede na evropsko uredbo pa 43,6 mg/m³
- ogljikov monoksid – iz prej veljavnih 700 mg/m³, evropska uredba znižuje na 509,1 mg/m³
Koliko kotlov izpolnjuje zahteve?
Zahteve so precej stroge, zato je vprašanje, koliko kotlov na pelete in drva, ki so oziroma bodo v kratkem prišli na trg, izpolnjuje te zahteve. Simon Dovrtel, predsednik sekcije dimnikarjev pri OZS, je že lani na eni od delavnic na temo izkoriščanja biomase v energetske namene predstavil rezultate emisij ogljikovega dioksida iz naprav z ročnim polnjenjem enega od priznanih proizvajalcev.
Vse opravljene meritve so bile višje od teh, ki jih morajo naprave izpolnjevati po novem, v dveh primerih so bile celo višje, kot jih je dovoljevala slovenska uredba.
Naprave morajo dosegati razred 5
Evropska uredba med drugim predpisuje tudi, da se lahko vgrajujejo le naprave na trdna goriva, ki po standardu SIST EN 303-5 2019 dosegajo razred 5 za vsako vrsto trdnega goriva posebej.
V teoriji to pomeni, da morajo na primer kombinirane naprave, v katerih lahko kurimo polena in pelete, za vsako gorivo ustrezati razredu 5, kar pa v praksi pogosto ne drži. Še posebej je treba biti pozoren pri „pečeh, ki imajo prigrajen peletni gorilnik, v peči pa je možno kuriti tudi drva. Takšne peči so v večini primerov neustrezne, še posebej, če so cenejše. Peč mora imeti pisno dokazilo o izpolnjevanju zahtev za vsako vrsto goriva posebej, torej za drva, pelete in sekance ločeno,“ v zapisu na spletni strani OZS opozarjajo na sekciji dimnikarjev.
Dimnikarji so namreč tisti, ki morajo novo vgrajeno kurilno napravo pred začetkom obratovanja pregledati in o njej izdati zapisnik o ustreznosti oziroma neustreznosti.
„Težko je prodajati peč, ki bi izpolnjevala zahteve za vsa goriva (celo na plin in kurilno olje) in bila hkrati cenejša kot specialna peč na eno vrsto goriva. Laboratorijski testi in razvoj sta izjemno draga, zato ne nasedajte zavajajočim in poceni ponudbam,“ še dodajajo.
Odgovarja naj tisti, ki je napako povzročil
Za nadzor nad tem, kakšne naprave se prodajajo in vgrajujejo ter kako morata izvajati tržni inšpektorat in inšpektorat za okolje in prostor. V praksi pa je pogosto tako, da vsa odgovornost pade na dimnikarja in uporabnika oziroma lastnika neustrezne kurilne naprave.
Sekcija dimnikarjev je zato že v preteklosti večkrat pristojne organe opozorila, „da je skrajno neprimerno, da za nepravilno vgrajeno peč ali peč, ki ne dosega emisij, odgovarja potrošnik. Protestiramo, da je v tej zmešnjavi samo dimnikar tisti, ki naj bi za potrebe države in javnega interesa v tržnem sistemu svojo stranko prijavil na inšpekcijsko službo, ker ji je nekdo tretji nepravilno ali vgradil neustrezno peč. Država namreč nestrokovna ravnanja na terenu ne more reševati tako, da dimnikarje sili na lastne stroške prijavljati svoje stranke na inšpekcijo, ki jih potem denarno kaznuje, po drugi strani pa ne uvede strokovnega nadzora nad nestrokovnimi monterji in dimnikarji. Za nepravilna stanja naj najprej odgovarja tisti, ki je nepravilnost povzročil, in ne potrošnik.“
Prevzem naprave šele, ko imamo pozitivni zapisnik dimnikarja
Predlagajo tudi, da bi uporabnik napravo prevzel šele, ko bi od dimnikarja dobil pozitivni zapisnik, enako pa naj bi veljalo za subvencije Eko sklada. Izplačane naj bi bile šele, ko je potrjeno, da naprava ustreza vsem zahtevam. Ugotavljajo namreč, da so se v preteklosti vgrajevale tudi naprave, ki so dobile subvencijo Eko sklada, pa v resnici niso bile ustrezne.
Ker so po novem zahteve še toliko strožje, pa lahko očitno pričakujemo na terenu še več nepravilnosti, zato je treba od proizvajalca oziroma njegovega zastopnika zahtevati vso dokumentacijo in ustrezne oznake naprave, od monterja pa strokovno vgradnjo, za katero naj tudi odgovarja.
Proizvajalec mora glede na evropsko uredbo kupcu predložiti z uredbo predpisano preglednico, v kateri je med drugim navedeno, katero gorivo in kakšne kakovosti se lahko kuri v napravi, in ali se lahko v njej kuri več vrst goriva. V tem primeru morajo biti vsi naslednji podatki navedeni za vsako gorivo posebej. V preglednici mora biti napisan tudi izkoristek naprave glede na gorivo ter sezonske emisije za prah in ogljikov monoksid. Poleg tega pa še koristna izhodna toplota pri 30- in 50-odstotni nazivni moči.
Vsi podatki pa morajo biti izračunani oziroma izmerjeni v skladu z evropsko uredbo.
Več o ogrevanju najdete tukaj.
Naj mi država kupi hišo in potem še peč mislim da naj si vsak kupi peč kakršno si lahko privošči
Eh, kaj pa svobodni trg? Tako omejevanje je mal rdeče počas.
a cela Avstralija pa gori, to je pa v redu. Banda pokvarjena.