Na nas se je obrnila bralka, ki je prvič po dolgih letih drva za prihajajočo kurilno sezona naročila pri enem od ponudnikov drv. „Bukova drva nam je pripeljal na paleti, lično zložena, na videz kakovostna. Zatrdil je, da so dovolj suha. Potem pa je sledili šok. Ko smo se čez nekaj dni lotili zlaganja na suho mesto, kjer jih vsako leto skladiščimo, smo vse bolj zgroženi ugotavljali, da so lepa le tista, ki so na paleti vidna, v notranjosti pa je bilo vse kaj drugega, le polen ne. Majhni kosi, trske, drobir, vonj po trohnobi, to smo našli na sredini.“
Ker so drva najpogostejše kurivo v slovenskih domovih, nas je seveda zanimalo, ali je bralka imela le smolo, ali pa je to morda bolj razširjena praksa pri trgovcih in drugih ponudnikih drv. Če drva naročimo pri kmetu, ki ima gozd, nam jih običajno pripelje na traktorski prikolici in strese na dvorišče. Tako lahko takoj vidimo, kakšna so, ali je na njih trohnoba, koliko je med poleni majhnih, koliko je vejevja, trsk in podobnega, kar nima praktično nobene kurilne vrednosti, zgolj podkurimo lahko s tem. Samo enkrat bo pripeljal slaba drva, pa bo hitro na slabem glasu daleč naokoli, zato si tega večina kmetov ne privošči.
Ustrezni le trije vzorci od osmih
Očitno pa je zgodba povsem drugačna pri trgovcih in drugih ponudnikih. Sklepamo lahko, da je praksa s slabimi poleni, ki so poleg tega, da je pri njih zaznati trohnobo, tudi preveč vlažna, kar pogosta, saj so se tudi na ZPS odločili, da preverijo kakovost bukovih polen.
Njihove ugotovitve in meritve niso nič kaj spodbudne, saj so kar pri polovici vzorcev ugotovili vidne znake trohnobe (Bauhaus Rudnik, Merkur Vič, Obi Murska Sobota in Ljubljana), pri najdražjih polenih (Merkur Vič), pa so tako kot naša bralka na sredini našli precej drobnih drv in trsk, dva vzorca od osmih pa sta vsebovala bistveno več vlage, kot bi smela. V celoti so ustrezali le trije vzorci in sicer drva na paleti iz M Tehnike Murska Sobota in podjetja ogrejem.si iz Podloga, ter polena v vreči iz ljubljanskega Bauhausa Rudnik.
Kaj pomeni trohnoba drv?
Trohnoba je znak, da se je začela razgradnja lesa, kar znižuje njegovo kurilno vrednost. Zato obstaja standard, ki določa, v kateri kakovostni razred lahko razvrstimo polena. Med drugim opredeljuje, da se delež trohnobe ocenjuje glede na delež kosov z vidno trohnobo v skladovnici ali na paleti. „Če v skladovnici ni prisotne (vidne) trohnobe, se lahko vzorec razporedi v kakovostni razred A1. Če je v skladovnici manj kot pet odstotkov polen z vidno trohnobo, se vzorec razporedi v kakovostni razred A2. Če je v skladovnici več kot deset odstotkov takšnih polen, se vzorec razporedi v kakovostni razred B,“ pravijo na ZPS.
Polena lahko vsebujejo največ 20 odstotkov vlage
Drugo izjemno pomembno merilo, ki vpliva na kakovost drv, predvsem na njihovo kurilno vrednost in način zgorevanja, ter posledično na količino onesnaževal v dimnih plinih, ki nastajajo pri izgorevanju, je vlaga. V skladu z uredbo o izpustih iz malih in srednje velikih kurilnih naprav, vsebnost vlage v lesu za kurjenje ne sme presegati 20 odstotkov lesne mase.
Ali lahko sami izmerimo, koliko vlage vsebujejo drva, ki smo jih kupili? Na ZPS pravijo, da lahko kupimo enega od merilnikov vlažnosti, ki so namenjeni zgolj domači rabi, a moramo pri tem vedeti, da njihove meritve ne bodo najbolj natančne, dobimo pa vsaj približek, kar so ugotovili tudi sami, saj so med preverjanjem kakovosti polen tri takšne merilnike tudi kupili in preizkusili.
Merilniki za domačo rabo dajo približne rezultate
Pri dveh vzorcih polen iz palet so z dvema merilnikoma (Rothenberger in Stihl), tretji, TFA, namreč kljub vsemu trudu, da bi ga vključili, sploh ni deloval, izmerili povečano vsebnost vlage, kar je kasneje potrdilo tudi laboratorijsko merjenje na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Potem ko so na inštitutu posamezna polena razcepili na manjše kose, so jih stehtali in nato posušili do absolutno suhega stanja ter ponovno stehtali. Iz razlike v teži so izračunali vsebnost vlage. Pri enem vzorcu je bila 27,7-, pri drugem pa celo 36,1-odstotna. Pri ostalih šestih vzorcih so izmerili vsebnost vlage od 12,5 do 15,4 odstotka.
Pri navedbah vlage vlada kaos
Kot pravijo na ZPS, so pri polenih, ki so jih kupili v Bauhausu na Rudniku v Ljubljani, povečano vlažnost (36,1%) pričakovali, saj jih je trgovec prodajal kot sveža. Problematično je to, da trgovec kupca na noben način ne opozori, da polena niso primerna za kurjenje že to sezono. „Na to dejstvo nas ob nakupu niso opozorili, prav tako nam niso podali nobenih navodil, kako jih pravilno skladiščiti, da bodo postala ustrezno suha.“
Še bolj zaskrbljujoč je drugi vzorec, ki so jim ga dostavili iz podjetja Drva na dom. Oglašujejo namreč suha drva, vsebovala pa so 27,7 odstotka vlage.
„Prav tako so premium suha drva iz Merkurja bolj vlažna od polsuhih iz murskosoboškega Obija. Vse to dokazuje, da je na trgu en sam velik kaos, potrošnik nikakor ne more vedeti, kaj mu bodo prodali, in ali bo drva sploh lahko kuril že v tej sezoni.“
Če je plamen temen in sajast, drva niso dovolj suha
Kurjenje vlažnih drv močno obremenjuje okolje, škodljivi izpusti iz kurilne naprave se povečajo tudi do 20 odstotkov, za prav toliko se zmanjša njen izkoristek, poleg tega povzroča obloge v peči in dimniku, vlažna drva slabše zgorevajo in imajo slabši izkoristek energije, zato so stroški ogrevanja višji, na ZPS opozarjajo, da ima kurjenje vlažnih drv več različnih negativnih učinkov.
Če ne vemo, kako suha oziroma vlažna drva smo kupili, bomo to ugotovili pri njihovem kurjenju. „Za zgorevanje z majhnimi izpusti je značilen svetel plamen brez vidnega dima, medtem ko je temen in sajast plamen znak večjih izpustov. Na slabo zgorevanje in s tem onesnaževanje zraka s prašnimi delci kažejo tudi temen dim, ki se vije iz dimnika, in sajaste ter katranske obloge na notranjih površinah kurilne naprave, dimniškega priključka in dimnika. Te se lahko v najslabšem primeru tudi vnamejo,“ še opozarjajo na ZPS.
Kaj lahko storimo, če drva niso ustrezna?
Pred drvmi, ki imajo vidne znake trohnobe, vsebujejo preveč vlage, na sredini palete pa se namesto polen skrivajo trske in drobir, se lahko zavarujemo na dva načina. Kljub ne povsem zanesljivim rezultatom, ki jih dajo, lahko kupimo merilniki vlage. Tako bomo dobili vsaj neko oceno, saj kot pravijo na ZPS, meritve z merilniki odstopajo od enega do pet odstotkov od laboratorijsko izmerjenih vsebnosti vlage.
Še bolj pomembno pa je, da od prodajalca ob naročilu drv zahtevamo, da nam na jasen in razumljiv način zagotovi informacije glede glavnih značilnosti izdelka, ki ga kupujemo. „Njegove izjave o značilnostih izdelka, ki jih je dal z oglaševanjem, predstavitvijo izdelka ali z navedbami na samem izdelku, ga zavezujejo. Če kupljeni izdelek nima navedenih lastnosti in zato ni primeren za normalno rabo, lahko uveljavljate stvarno napako in po lastni izbiri zahtevate ali zamenjavo ali znižanje kupnine ali pa vračilo kupnine,“ svetujejo na ZPS.
Več o varčni rabi energije najdete tukaj.
Ne veste, kje najti žensko za eno noč? Pridite >>> www.Bredhot.Com
drva se prodajajo brez ddv, pri trgovcu pa z ddv, kar je ogromna razlika
051267967 kliči in naroči, širša oklica lj