Drva so poceni in dostopna, zato ni presenetljivo, da se veliko gospodinjstev ogreva z njimi. Vendar pa je po ocenah Agencije RS za okolje približno 100 tisoč kurilnih naprav, ki delujejo na lesno biomaso, pa jih dimnikarji niso pregledali in evidentirali. Iz tega lahko sklepamo, da so tudi zastarele, neustrezne, s slabimi izkoristki in še slabšim izgorevanjem.
Ne škodite s kurjenjem drugim
Rezultat tega so povečani oziroma preveliki izpusti ogljikovega dioksida in majhnih delcev PM10, ki so zelo škodljivi za zdravje ljudi.
Zdaj je čas, da svojo staro kurilno napravo zamenjate z novo, in prihajajočo ogrevalno sezono pričakate s povsem novim kotlom na polena. V njej bo izgorevanje bistveno boljše, boljši bo tudi izkoristek, zato boste za enak učinek toplote v prostorih porabili manj drv, da ne govorimo o tem, da boste s svojim početjem bistveno manj onesnaževali okolje in negativno vplivali za zrak, ki ga vdihujemo vsi, predvsem pa tisti, ki živijo v neposredni bližini vašega dimnika, iz katerega se zdaj valijo gosti dimni plini z ogljikovim monoksidom in delci PM10.
Subvencija lahko znaša od 50 do 60 odstotkov naložbe
Menjava peči, ne glede na to, kaj kurite v njej, je za marsikoga velik finančni zalogaj, česar se zavedajo tudi na Eko skladu. Zato lahko lastniki starih, neprimernih naprav, ki prekomerno onesnažujejo zrak, pri menjavi stare naprave za novo na polena dobijo subvencijo v višini kar 50 odstotkov vrednosti naložbe,a ne več kot 4000 evrov. Tisti, ki živijo v občinah, ki so sprejele odlok o načrtu za kakovost zraka, pa so upravičeni celo do subvencije v višini 60 odstotkov vrednosti naložbe, a ne več kot 5000 evrov.
Glede na to, da je sicer večina subvencij na Eko skladu omejena na 20 odstotkov vrednosti naložbe, lahko sklepamo, kako pomembno je, da se vse stare, neprimerne peči na drva, ne glede na to, ali jih dimnikarska služba ima v evidenci in so pregledane, ali ne, zamenjajo s sodobnimi.
Z novim kotlom bodo izpusti v dovoljenih mejah
Sodobni kotli na polena delujejo tako, da so vsi škodljivi izpusti, ki nastajajo pri gorenju lesa, kar najmanjši, natančneje, v izpustih so vsebnosti ogljikovega dioksida in skupnih majhnih delcev PM10 pod dovoljenimi mejami.
Trenutno so te meje postavljene takole:
- celotni prah ne sme presegati vrednosti 40 mg/m³,
- vsebnost ogljikovega monoksida mora biti manjša ali enaka 400 mg/m³,
- oboje mora biti merjeno v suhih dimnih plinih pri deležu kisika 13 odstotkov.
Za pridobitev subvencije je treba izpolniti še pogoj, da kotel na polena pri nazivni moči dosega izkoristek vsaj 90 odstotkov. Poleg tega mora obvezno imeti vgrajeno lambdo sondo in prigrajen toplotni hranilnik ogrevalne vode prostornine vsaj 12 litrov za vsak liter polnilnega prostora in hkrati najmanj 55 litrov na vsak kilovat priključne moči. Seznam naprav, ki ustrezajo vsem tem pogojem, je dostopen na spletni strani Eko sklada.
Proizvajalci kurilne naprave običajno priporočajo nekoliko večjo prostornino hranilnika toplote, kot je minimalna predpisana.
V uplinjevalnih kotlih na polena je zgorevanje najboljše
Trenutno najboljše izgorevanje zagotavljajo uplinjevalni kotli na polena, pri katerih se zgorevanje polen dogaja vertikalno. Kotel je sestavljen iz treh delov, zalogovnika za polena, kurišča in zgorevalne komore. Proces zgorevanja poteka postopoma, tako da se v zalogovniku za polena gorivo najprej segreva do približno 150 stopinj Celzija, to je proces sušenja, sledi segrevanje in uplinjanje gorljivih snovi ter zgorevanje fiksnega ogljika pri temperaturi približno 600 stopinj Celzija, sledi pa zgorevanje pri približno 1200 stopinjah Celzija. Zgorevanje hlapnih sestavin oziroma plinaste faze gorljivih snovi se dogaja v zgorevalni komori.
Drva v kotel nalagate le enkrat na dan
Kotli so narejeni tako, da se polena vanje naložijo le enkrat na dan, potem pa proces zgorevanja poteka samodejno, glede na nastavljene temperature v prostoru in zunanje temperature. Zaradi večje količine goriva, ki se naloži, se lahko ustvarja več toplote, kot je je potrebne za ogrevanje prostorov v določenem obdobju dneva, zato morajo imeti ti kotli obvezno prigrajen hranilnik toplote. V njem se hrani presežna toplota, ki se porablja takrat, ko je proces zgorevanja pri koncu ali končan.
Sodobni kotli so tudi avtomatizirani, kar pomeni, da se iz zalogovnika v kurišče drva spuščajo, nalagajo samodejno, prek lambde sonde pa je samodejno tudi uravnavanje dovodnega za zgorevanje potrebnega zraka. Samodejni je lahko tudi vžig, kar pomeni, da ne potrebujemo več pomagal, s katerimi bi zakurili polena. Samodejno je lahko tudi čiščenje toplotnega izmenjevalca.
Regulacijo temperature in nadzor nad delovanjem kotla lahko izvajamo na daljavo, prek pametnih mobilnih naprav.
Obvezen zunanji dovod zraka in prilagojen dimnik
Za postavitev nove kurilne naprave in hranilnika toplote ogrevalne vode potrebujemo prostor, ki ima urejen zunanji zajem zraka skozi zračnik, glede na izbrano napravo pa je treba prilagoditi tudi obstoječ dimovodni priključek. Prvi zagon nove peči na drva mora opraviti za to pooblaščeni strokovnjak. Po vgradnji mora na ogled priti tudi dimnikar, ki bo preveril, kakšne izpuste bo imela nova naprava. Najprej lahko to naredi na podlagi pripadajoče dokumentacije, lahko pa vsebnosti v dimnih plinih tudi izmeri.
Sodobni kotli na polena ustreznost dokazujejo s certifikati, ki jih mora prodajalec priložiti ob nakupu, zato pri teh ob obisku dimnikarja ne bi smelo biti težav. Če pa ste slučajno kupili napravo, ki ne deluje na temelju uplinjevanja, nima vgrajene lambde sonde niti drugih prej predstavljenih lastnosti, pa se lahko zgodi, da rezultati merjenja dimnih plinov ne bodo ustrezni. Enako velja pri obstoječih napravah z nepopolnim izgorevanjem.
Dimnikar bo ocenil, za kakšno nevarnost gre, in vam glede na to določil rok, v katerem je treba izpuste spraviti v dovoljene okvire, če to ni možno, pa bo zahteval menjavo peči ali vgradnjo dodatne naprave za čiščenje dimnih plinov.
Več o rabi energije najdete tukaj.
Za tak denar je že toplotna črpalka na voljo.