Nakupi rabljenih hišnih aparatov in elektronske opreme so eden od korakov krožnega gospodarstva, s čimer tudi uporabniki prispevamo k trajnosti. Namesto da bi stari aparat, ki še deluje, zavrgli, ga podarimo ali celo prodamo. S tem preprečujemo kopičenje naprav, ki jih ne uporabljamo, in zmanjšujemo količino odpadkov.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so izvedli anketo, na podlagi katere so med drugim preverjali, koliko smo nakupu rabljenih hišnih aparatov in elektronske opreme naklonjeni, katere rabljene izdelke smo pripravljeni kupiti in katerih ne ter koliko smo zanje pripravljeni plačati.
Med potrošniki, ki so naklonjeni nakupu rabljenih aparatov, so v nadaljevanju bolj podrobno preverjali, katere so glavne ovire in spodbude za nakup.
Največkrat že kupili mobilni telefon
Slaba polovica sodelujočih (46 odstotkov) je že kdaj kupila rabljeni aparat. Največ potrošnikov (58 odstotkov tistih, ki so že kdaj kupili rabljen aparat) je izbralo mobilni telefon ali tablični računalnik, le nekaj manj (53 odstotkov) namizni ali prenosni računalnik. Sledijo rabljeno orodje za dom in vrt (43 odstotkov) in rabljen hladilnik oziroma zamrzovalnik (40 odstotkov).
Daleč najmanj potrošnikov, le dobrih 10 odstotkov tistih, ki so kdaj kupili rabljen aparat, se je odločilo za klimatsko napravo, majhen je tudi delež nakupov rabljenih sesalnikov (21 odstotkov) in elektronske opreme za (nego) dojenčka (23 odstotkov).
Zanimivo tudi rabljeno vrtno orodje
Največ potrošnikov bi se odločilo za nakup rabljenega orodja za vrt in dom, le šest odstotkov namreč temu ni naklonjeno. Kar polovica pa ne bi kupila rabljene klimatske naprave, 42 odstotkov pa se jih ne bi odločilo za nakup elektronske naprave za nego dojenčkov. Približno 30 odstotkov potrošnikov ne bi kupilo rabljenih elektronskih igrač ter malih in velikih gospodinjskih aparatov.
Cena in garancija sta najbolj pomembni
Pri odločitvi za nakup rabljene opreme je med odločilnimi dejavniki cena, ki je pomembna za kar 78 odstotkov anketirancev. Pri tem pa bi do 20 odstotkov cene novega aparata tako plačalo zgolj šest odstotkov, za tretjino je sprejemljiva cena do 40 odstotkov cene novega aparata, enak delež bi se za nakup rabljenega aparata odločil tudi, če bi cena dosegla do 60 odstotkov cene novega aparata.
Druga dva dejavnika, ki, sodeč po rezultatih ankete, precej vplivata na odločitev, sta strokovni pregled aparata in garancije. Po 69 odstotkov sodelujočih bi k nakupu rabljenega aparata privabilo potrdilo o strokovnem pregledu ali garancija oziroma možnost brezplačne zamenjave aparata. Večina pričakuje vsaj enoletno garancijo.
Raje v trgovini kot pri občanu
S tem je povezano tudi to, da bi skoraj 80 odstotkov vprašanih rabljen aparat kupilo pri pravni osebi v fizični trgovini, kjer jih ščiti tudi zakon o pravicah potrošnikov, medtem ko lahko morebitne zadrege po nakupu od fizične osebe lahko rešujejo zgolj na podlagi obligacijskega zakonika.
Zelo pomembno je tudi, tako meni 64 odstotkov vprašanih, da aparat ni tehnološko zastarel, približno enak odstotek pa jih meni, da je pomembno, ali je aparat pred prodajo osvežen, kar pomeni, da so mu bili zamenjani obrabljeni deli ter da je bil deležen manjših, tudi estetskih popravil.
Delati mora vsaj še štiri leta
Več kot polovica se strinja tudi, da je pri odločitvi za nakup rabljenega aparata pomembno, ali je znana njegova zgodovina uporabe in ali so na voljo rezervni deli.
Tretjina jih pričakuje, da bodo rezervni deli na voljo vsaj tri leta, le malo manj je takšnih, ki bi rabljeni aparat bolj verjetno kupili, če bi bili rezervni deli naprodaj vsaj še pet let po nakupu.
Sicer pa 46 odstotkov sodelujočih pričakuje, da bo rabljen aparat svojo funkcijo dobro izpolnjeval vsaj še štiri leta, 26 odstotkov vsaj šest let, šestina pa bi bila zadovoljna že z dvema letoma.
Starost je in ni pomembna
Manj pomembna je starost aparata in njegova blagovna znamka, pa vendar bi se večina (54 odstotkov) odločila za nakup rabljenega mobilnega telefona ali tabličnega računalnika le, če ne bi bili starejši od enega leta, naslednjih 41 odstotkov bi jih sprejelo do največ tri leta starega.
Podobna razmerja so tudi pri namiznih oziroma prenosnih računalnikih, kjer bi se 48 odstotkov sodelujočih odločilo za nakup do tri leta starega izdelka, 40 odstotkov pa zgolj za mlajšega od enega leta.
Pri drugih skupinah aparatov je pripravljenost za nakup starejših izdelkov nekoliko bolj izrazita. Sodelujoči najbolj zaupajo starejšemu orodju za dom in vrt, saj jih je kar 43 odstotkov odgovorilo, da bi kupili izdelek, starejši od treh let, 11 odstotkov tudi starega do deset let.
Pri štedilnikih in pečicah ter hladilnikih in zamrzovalnikih je ta delež 29- oziroma 28-odstoten, pri čemer je pomenljivo, da 34 odstotkov sodelujočih ne bi kupilo štedilnika ali pečice, starejše od enega leta.
Ob nakupu rabljenega štedilnika ali pečice je šlo v polovici primerov za dodatni aparat, le nekaj manjši je ta delež pri televizorjih in monitorjih (53 odstotkov) ter pri hladilnikih oziroma zamrzovalnikih (58 odstotkov).
Zanimiva anketa, Emilijine prenosnike torej ne bo problem prodati?
Številni današnji aparati so narejeni za 2, 3 leta in potem crknejo, popravilo pa se ne izplača, če nisi ravno handyman ali če ne crkne ključni del. Pri nakupu aparata je zato nujen še nakup super jamstva, dodatnih 5 let… ...prikaži več garancije. Preverjeno. Tudi onim tam se popravilo ne izplača in tako dobis nov aparat. Nazadnje sem imel tako situacijo s cca. 3 leta staro Sonyjevo LCDTV.
Jaz prodam rabljeno volilno skrinjco,še iz časa josipa