Takšni so zaključki družba SODO, ki vsaki dve leti izdela načrt razvoja omrežja za obdobje desetih let in ga uskladi z državnim energetskim razvojnim načrtom.
Po podatkih Eko sklada je bilo v obdobju od začetka leta 2011 do konca leta 2019 izplačanih okrog 24.945 subvencij za vgradnjo toplotnih črpalk v obstoječe, predvsem stanovanjske individualne objekte (gospodinjski odjemalci) za preureditev ogrevanja na obnovljivi vir energije.
Konec 2019 že več kot 50 tisoč toplotnih črpalk
Letu 2017 je bilo teh subvencij 14.695, v SODO pa so za potrebe priprave razvojnega načrta 2019 – 2028 ocenili, da je bilo v Sloveniji konec leta 2017 vgrajenih okrog 30.000 toplotnih črpalk. „V oceni smo skušali upoštevati tudi vgrajene toplotne črpalke, za katere investitorji niso pridobili subvencije Eko sklada. Če upoštevamo zvezo med številom toplotnih črpalk, za katere so bile izplačane subvencije, in številom vseh vgrajenih, potem ocenjujemo, da je bilo do konca leta 2019 v Sloveniji vgrajenih okrog 50.888 toplotnih črpalk,“ piše v zadnjem razvojnem načrtu za obdobje do 2030, ki so ga izdali pred kratkim.
„Lastniki objektov oziroma investitorji največkrat vgrajujejo toplotne črpalke zrak-voda, katerih izkoristek je zelo odvisen od temperature in vlažnosti zunanjega zraka, ki je primarni ogrevalni medij.“
Toplotna moč toplotnih črpalk zrak-voda se določi pri temperaturi primarnega medija sedem stopinj Celzija. Pri zunanji temperaturi minus 15 stopinj Celzija pa izkoristek take toplotne črpalke pade na polovico, zato imajo te standardno vgrajene električne grelce, ki so moči od dva do šest kilovatov.
Obremenitve se lahko povečajo tudi do 10 kW
„Električni grelci se vključijo pri nizkih zunanjih temperaturah zraka, poleg že delujočega toplotnega procesa črpalke. Odjem električne moči toplotnih črpalk se zato zelo poveča. Če gre za nova naselja individualnih stanovanjskih objektov ali manjših poslovnih prostorov oziroma obstoječih naselij z velikim številom vgrajenih toplotnih črpalk v stanovanjskih hišah, se faktorji istočasnosti povečajo skoraj na ena, kar pomeni veliko obremenitev za električno omrežje,“ še piše v razvojnem načrtu SODO.
Z vključitvijo toplotne črpalke se obremenitve bistveno povečajo in so odvisne od izolacije hiše, velikosti hiše in vremena. V najhladnejših dneh se lahko pri slabo izoliranih hišah in vklopu ohmskih grelcev obremenitve povečajo tudi do 10 kW, kar predstavlja 10-kratno povečanje moči. Tako imenovani tihi priklopi, ki jih ne zaznamo v omrežju, trenutno predstavljajo največji problem.
Pametna omrežja in storitve v oblaku
V letih 2021 – 2030 lahko pričakujemo visok porast konične moči v distribucijskem omrežju, ki bo predvsem posledica elektrifikacije transporta (električna vozila) in ogrevanja (toplotne črpalke), prav tako se predvideva znaten porast moči razpršenih virov. V koncepte načrtovanja bo v prihodnosti potrebno vključevati metodologije za simulacijo delovanja distribucijskih omrežij, ki vključujejo nove porabnike (električni avtomobili, toplotne črpalke…), in ki omogočajo primerjavo rešitev klasičnega načrtovalskega pristopa (ojačitev omrežja) z rešitvami pametnih omrežij, ki obsegajo povečanje spoznavnosti in vodljivosti omrežja.
„Cilj razvoja distribucijskega in prenosnega omrežja je taka zasnova, ki bo omogočila priključevanje različnih, tudi večjih, porabnikov (toplotne črpalke…), proizvodnje iz razpršenih virov (RV) in tistih, ki so oboje (hranilniki, proizvajalec-odjemalec) na ekonomsko optimalen način. Za dosego teh cilja se bodo uporabili elementi rešitev pametnih omrežij povsod tam, kjer se bodo ti pokazali kot bolj učinkoviti, hkrati pa se ohrani ali še poveča nivo kakovosti oskrbe, ki ga imamo zdaj.“
Trenutni trend gre v smeri vključevanja določenih naprav v storitve v oblaku, v katere proizvajalci povezujejo naprave, kot so na primer toplotne črpalke, polnilne postaje za električna vozila in druge, s katerimi želijo ponujati storitve prožnosti.
Aktivni odjemalci in napredni tarifni sistem obračuna omrežnine
Električna vozila in toplotne črpalke so porabniki z veliko prožnostjo prilagajanja obremenilnega diagrama s časom polnjenja oziroma delovanja (toplotne črpalke). Uporabniki električnih vozil in toplotnih črpalk predstavljajo skupino aktivnih odjemalcev, ki so lahko vključeni v sistem izvajanja storitev prožnosti. Uporabnike bo treba spodbujati k vključevanju v sisteme upravljanja z odjemom in/ali uporabi naprednega tarifnega sistema za obračun omrežnine, s katerim bodo spodbujeni k rabi električne energije, ko je distribucijsko omrežje manj obremenjeno.
Toplotne črpalke imajo tudi vpliv na gradnjo novih transformacijskih postaj, saj so potrebe po zagotavljanju kapacitet po moči povečujejo. Na SODO v prihodnje pričakujejo, da porast novih transformacijskih postaj, saj se nove soseske, v katerih ni izgrajenega plinskega omrežja pogosto ogrevajo s toplotno črpalko zrak-voda.
www︎.︎Domeser︆.︆com - odličen projekt za odrrasle, ki želijo najti parrtnerja za seks
SODO se nič ne sekira, ko ljudje plačujemo priključno moč in je ne koristimo. Ampak, nenadoma so zaznali problem, da obstaja vsako leto več merilnih mest, kjer se priključna moč dejansko marsikateri dan uporabi in to za več ur skupaj.… ...prikaži več Pa je to res problem, ali pa bi naj oni omrežje vzdrževali za situacijo, ki jo dejansko e od nekdaj kasirajo?