Cilj Slovenije, da bo do leta 2030 delež OVE v končni rabi energije 27-odstoten, je praktično preteklost, saj ga bo morala s posodobitvijo nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zvišati na 30 ali celo 35 odstotkov.
Sončne elektrarne so pomemben del na poti tega do tega cilja ali kot je na nedavni 9. Slovenski fotovoltaični konferenci na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer: „Sonce je kratko- in srednjeročno najboljši odgovor za razogljičenje.“
Lani velik preskok
Na vprašanje, kje smo na poti do tega cilja, ko gre za sončne elektrarne, je odgovoril dr. Marko Topič s fakultete za elektrotehniko, ki je izpostavil nekaj zanimivih podatkov. Še leta 2021 smo se z okoli 170 vati inštalirane moči na prebivalca uvrščali v spodnjo polovico evropskih držav, lani pa naredili precejšen preskok in s 300 vati na prebivalca precej napredovali.
Lani se je število novih sončnih elektrarn v primerjavi z letom pred tem podvojilo, priključili smo jih 12.231. Največ soglasij za priključitev je bilo izdanih na območju Elektra Celje, največ sončnih elektrarn pa je bilo priključenih na območju Elektra Ljubljana, je še povedal.
Kmalu naj bi dosegli en gigavat moči
Izpostavil je še en pomemben podatek, in sicer naj bi že prihodnje leto dosegli fotovoltaični gigavat in udejanjili multigigavatano fotovoltaiko na slovenskih tleh za doseganje podnebnih ciljev. Lani smo priklopili prvi dve elektrarni z močjo več kot 1 MW. Obe stojita v bližini Hrastnika.
Umeščanje velikih sončnih elektrarn je za zdaj precej omejeno oziroma na določenih področjih celo onemogočeno, zato je prav zdaj v parlamentarni proceduri zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) v prostor, s katerim bodo te postopke olajšali in omogočili. Z zakonom bodo odpravljene nekatere administrativne ovire in absolutne prepovedi, je na konferenci poudaril minister in dodal, da bodo učinki zakona vidni v dveh do treh letih. Ko bo zakon sprejet, bo sončne elektrarne možno namestiti tudi na degradirana območja, protihrupne ograje, jezera.
Največ sončnih elektrarn v podarvski in savinjski regiji
Največ elektrarn deluje v podravski in savinjski statistični regiji, delež v vsaki je 19 odstotkov vseh sončnih elektrarn. Najmanj elektrarn je v zasavski regiji, ki je tudi najmanjša.
Po moči na prebivalca pa je bila lani na prvem mestu savinjska regija s 474 W, sledita ji pomurska regija s 468 W in posavska s 449 W. Na repu seznama je bila lani osrednjeslovenska regija z največ prebivalci in s 168 W. Kot že rečeno je slovensko povprečje 300 vatov na prebivalca.
Osončenje lani rekordno
Lani je bilo po podatkih laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko, leto rekordno tudi po sončnem obsevanju na vodoravno površino, doseglo je 1368 kWh/m2. Letna rast povprečne vrednosti sončnega obsevanja na vodoravno površino je lani narasla na 7,6 Wh/m2, kar je 2 W/m2 več kot pred dvema letoma. Vzrok naraščanja sončnega obsevanja so klimatske spremembe, saj je ciklično delovanje sonca trenutno v upadanju, še piše v poročilu.
Kot piše v medijih imajo nekateri pri foto voltaiki lepljive prste, zato forsirajo PV in ne NE. Nuklearke so zakon in najbolj šista energija z najmanj stroški, samo težko je do provizije. Pri PV je dosti lažje prikriti vmešanost.
glede na to, da smo v geo-središču evrope, je marsikdo zainteresiran, da ta država nakako deluje ... za začetek vsaj tranzit, potem pa še kaj ... trasa avtoceste hamburd-instanbul se je tukaj ustavila in celo na gorenjskem, leglu rdeče sodrge… ...prikaži več ... svet si želi, da pride do morja, vse ostalo je pa prepuščeno lopovski rdeči sodrgi, ki jim je malo mar kje bo folk kupil elektriko ... vsak dan več penzionerjev, pa vsak dan večja potreba po štromu ... kako gre vse to logično skupaj, neverjetno
Sončarčarji nas ne bodo rešili pred energetsko krizo, ker gre za nestabilen vir. Bodo pa povzročili dvig omrežnine, ker bodo zanje plačevali vsi, ki nimajo sončarice!