Predlog: ukinitev DDV na toplotne črpalke

Po zadnjih podatkih evropskega združenja toplotnih črpalk (EHPA) je bilo lani v Evropi priključenih 20 milijonov toplotnih črpalk. S tem je cilj, ki si ga je EU zadala v svežnju REPowerEU, da bo do leta 2026 nameščenih približno 20 milijonov toplotnih črpalk, že dosežen. Drugi cilj pa je veliko bolj ambiciozen, saj naj bi bilo do leta 2030 v EU nameščenih 60 milijonov toplotnih črpalk, kar pomeni, da bi se moralo število na novo priključenih naprav vsako leto podvojiti. Če bo cilj dosežen, se bo leta 2030 polovica vseh stavb v EU ogrevala in tudi hladila s toplotnimi črpalkami. 

Države članice morajo ukrepati bolj odločno

Da bi to lahko dosegli, bo Evropska komisija do konca leta sprejela akcijski načrt za toplotne črpalke. V EPHA, ki se je povezala z 22 drugimi organizacijami, pa so to izkoristili za pripravo dokumenta, (EU Heat Pump Accelerator!), v katerem navajajo ukrepe, s katerimi bi nameščanje toplotnih črpalk pospešili, ter ozka grla, ki jih je treba odpraviti.  

Glavno sporočilo Evropski komisiji in državam članicam je poziv k bolj odločnim ukrepom in hitrejšim spremembam na področju toplotnih črpalk. Sicer pa navajajo področja, na katerih se pojavljajo ovire, ki bi lahko preprečile dosego cilja, to so visoki začetni in obratovalni stroški, informacijske vrzeli, pomanjkanje usposobljenih delavcev, ozka grla v dobavni verigi. 

Začetni stroški in stroški delovanja so previsoki

Zmanjšanje začetnih stroškov nakupa in vgradnje toplotnih črpalk za ogrevanje stanovanjskih stavb je ključno za povečanje njihove privlačnosti za potrošnike, saj so v večini držav članic ti višji kot stroški nakupa in vgradnje kotlov na fosilna goriva. Državne podpore so zato ključne, še posebej za ranljiva gospodinjstva, navajajo v poročilu.

V nekaterih državah so obratovalni stroški toplotne črpalke še vedno višji od tistih na fosilna goriva, čeprav so toplotne črpalke tri- do petkrat bolj energijsko učinkovite. To je med drugim posledica visokih cen in dajatev na električno energijo in pomanjkanje obdavčitve ogljika. Zato države članice pozivajo, naj uredijo primerno razmerje med ceno plina in električne energije v korist slednji. 

Ogrevanje s toplotno črpalko mora postati standard, v poročilu predlagajo, da se preneha prodaja samostojnih kotlov na fosilna goriva, tiste, ki so v prodaji, pa naj se razvrsti v kategorije z nižjo energijsko učinkovitostjo. 

Predlagajo tudi, da se države članice odločijo za ničelno stopnjo davka na dodano vrednost tako za toplotne črpalke kot za njihovo vgradnjo. 

Vse informacije na enem mestu in lahko dostopne

Dostop do zanesljivih informacij o toplotnih črpalkah je ključnega pomena za to, da se potrošniki odločijo zanje namesto za druge rešitve ogrevanja, so prepričani v EHPA. Informacije je treba zagotoviti na enem mestu, tako da potrošnik lahko preprosto primerja toplotne črpalke, izbire monterja, pridobi dovoljenja in se seznani s subvencijami. Potrošniki morajo imeti tudi možnost enostavnega pridobivanja informacij o tem, ali je njihova hiša primerna za toplotno črpalko, o začetnih in operativnih stroških, možnostih financiranja in namestitve ter dostop do uporabniških izkušenj. 

Primanjkuje usposobljenih delavcev

Eno od ozkih grl je tudi pomanjkanje usposobljenih delavcev v celotni verigi, od proizvodnje do načrtovanja, vgradnje in vzdrževanja toplotnih črpalk. Podjetja imajo težave z zaposlovanjem kvalificiranih električarjev, tehnikov, inženirjev, zato v priporočilih med drugim predlagajo, da države članice uvedejo finančne spodbude, namenjene monterjem.

Dejstva o toplotnih črpaklah

Avtorji v dokumentu navajajo več zanimivih dejstev o toplotnih črpalkah. Denimo to, da sta za vgradnjo toplotne črpalke potrebna dva monterja, ki delata dva dni, medtem ko plinski kotel vgradita dva v polovici dneva. S 60 milijoni toplotnimi črpalkami bi ustvarili tri milijone delovnih mest, večinoma v storitvenem sektorju. V EU bi za 2,5 odstotka povečali BDP, porabo plina bi v primerjavi z letom 2022 zmanjšali za 40 odstotkov, saj en milijon toplotnih črpalk pomeni 1,5 milijarde kubičnih metrov plina manj, prihranili bi 60 milijard evrov pri uvozu energije, emisije ogljikovega dioksida bi se zmanjšale za 46 odstotkov, emisije dušikovih oksidov pa za 40 odstotkov. Računi za ogrevanje v gospodinjstvih bi bili nižji vsaj 20 odstotkov.