Zdaj je jasno, kaj bo po novem z bojlerji

Potem ko je konec oktobra novica o tem, da s 1. januarjem začne veljati prepoved vgradnje električnih bojlerjev za pripravo sanitarne vode, izjemno razburila javnost, je minister za naravne vire in prostor Jože Novak napovedal spremembo pravilnika o učinkoviti rabi energije in s tem odpravo navedene prepovedi (PURES-3). 

Zdaj so spremembe pravilnika res pripravljene in v javni obravnavi. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so se odločili, da iz spornega 17. člena ne črtajo le zahteve, ki se nanaša na električne bojlerje, temveč za črtanje celotnega člena. 

Kot so zapisali v obrazložitvi sprememb pravilnika, so se odločili, da "zaradi odziva javnosti oziroma problematiziranja zahtev 17. člena PURES-3 v delu, ki se nanaša na omejevanje vgradnje električnih bojlerjev za pripravo tople sanitarne vode (TSV), če električno energijo dobivajo iz javnega električnega omrežja ali drugega vira, kjer električna energija ni pridobljena iz OVE, črtajo 17. člen, in s tem posledično tudi 22. člen, ki določa prehodno obdobje."

Bojlerji brez omejitve 

Glavna sprememba je torej, da s črtanjem 17. člena pravilnika ni več omejitev glede ponovne vgradnje električnih bojlerjev v obstoječe stavbe, če gre za vzdrževalna dela. Po novem omejitev veljala le za novogradnje in celovite rekonstrukcije. Ne velja pa, če na primer stari bojler zaradi dotrajanosti ali neučinkovitosti zamenjamo z novim. To je namreč vzdrževanje.

Spremembe se nanašajo tudi na plinske ogrevalne naprave. Prej je veljalo, da stari plinski grelnik za ogrevanje ali sanitarno vodo lahko zamenjamo le z novim kondenzacijskim, zdaj pa so dodali, da se lahko vgradi tudi klasični plinski grelnik, če gre za začasno in nujno rešitev ogrevanja ali priprave tople sanitarne vode in v primeru večstanovanjskih stavb, kjer skupne dimovodne naprave ne omogočajo vgradnje kurilne naprave v kondenzacijski izvedbi.

Dovoljeno tudi električno ogrevanje

Iz pravilnika pa so s črtanjem spornega 17. člena tudi izginile zahteve o prepovedi ogrevanja obstoječih stavb z generatorji toplote, ki neposredno uporabljajo električno energijo iz omrežja, torej IR-paneli, električnimi radiatorji, električnim talnim gretjem. Omejitve veljajo le še za novogradnje in celovite rekonstrukcije, v katerih so te naprave dovoljene le pod pogojem, če izpolnjujejo robne pogoje pravilnika.  

"Na ta način s pravilnikom še vedno sledimo cilju zmanjšanja porabe primarne energije za delovanje stavbe ter spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov, vendar ne s tako neživljenjsko rešitvijo, kot jo predvideva veljavni pravilnik. Spodbujanje trajnostnih rešitev učinkovite rabe energije v stavbah je nujnost, vendar mora biti izvedljiva na način, da bo prehod za ljudi in gospodarstvo razumen ter pravičen," so sporočili z ministrstva.

Dodatna sredstva za sanitarne toplotne črpalke

Ne glede na spremembe pravilnika pa je treba težiti k manjši rabi energije tudi, ko gre za naprave za ogrevanje in pripravo sanitarne vode v obstoječih stavbah. Zato na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) pripravljajo rešitve za zagotovitev dodatnih finančnih spodbud, za zamenjavo obstoječih naprav z bolj učinkovitimi rešitvami priprave tople sanitarne vode. Konkretno za zamenjavo električnih bojlerjev s sanitarnimi toplotnimi črpalkami.

Poleg tega bodo na MOPE posebej naslovili tudi izvedbo naložb za odpravljanje energetske revščine in tudi za ta namen zagotovili dodatna finančna sredstva. 

Predlagane spremembe pravilnika bodo v javni obravnavi do 26. novembra.