Nova pravila za sončne elektrarne

7. julija je državni zbor sprejel zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), ki bo med drugim podlaga za določitev potencialnih prednostnih območij za sončne in vetrne elektrarne, zdaj pa je ministrstvo za naravne vire in prostor v javno obravnavo dalo osnutek uredbe o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav. 

Uredba je v prvi vrsti namenjena neposredni uporabi pri dovoljevanju in postavitvi fotonapetostnih naprav, če je glede na zmogljivost naprave in vrsto gradbenega posega zanje treba pridobiti gradbeno dovoljenje ali morebitno mnenje oziroma soglasje občine ali ministrstva za izvajanje posegov v prostor, v obrazložitvi uredbe pojasnjujejo na ministrstvu. 

V uredbi so torej določena podrobnejša pravila za obvezno postavitev fotonapetostnih naprav pri novogradnjah in rekonstrukcijah objektov ter za umeščanje fotonapetostnih naprav na predpisana prednostna območja. Nanašajo se na velike sončne elektrarne, ki bodo po novem obvezne na površinah večjih od 1000 kvadratnih metrov in na obstoječih stavbah ter parkiriščih, večjih od 1700 kvadratnih metrov.

zajem zaslona

Uredba bo veljala tudi za samooskrbne elektrarne

V nobeno od teh kategorij ne spadajo samooskrbne sončne elektrarne, ki jih gospodinjstva postavljajo na strehe družinskih hiš, pa vendar se določila uredbe v njenem petem poglavju dotikajo tudi teh. 

Podrobnejša pravila urejanja prostora iz te uredbe se namreč uporabljajo tudi, ko pridobivanje gradbenega dovoljenja ali drugega soglasja ni predvideno oziroma so s posebnimi predpisi predvidena druga morebitna dovoljenja, soglasja ali priglasitve za postavitev fotonapetostnih naprav.

Elektrarna skladna z oblikovno podobo objekta

Za vse sončne elektrarne na strehah, katerih tlorisna površina je manjša od 1000 kvadratnih metrov, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 12. členu uredbe. V tem členu je med drugim določeno, da se morajo sončne elektrarne na streho umestiti tako, da so čim manj vidno izpostavljene in da se ohranjajo obstoječe vedute. Nameščene morajo biti enovito, ob tem pa je treba upoštevati oblikovne podobe celotnega objekta (značilne smeri, naklon, členjenost, poudarke, strukturo ter razmerja na strehi, fasadi in v okolici).

zajem zaslona

Poleg tega na poševnih strehah fotonapetostni moduli:

• ne segajo čez robove strešine, ki jo glede na obliko strehe omejuje strešni venec, sleme, kap oziroma stranski rob strehe, ter so od robov odmaknjeni vsaj 0,5 m,
• imajo enako orientacijo, usmeritev in naklon kot robovi streh in strešne površine, pri čemer ne smejo ovirati delovanja ali postavitve snegolovov,
• so simetrično razporejeni po strehi oziroma z enakimi odmiki od strešnih robov,
• niso postavljeni pravokotno na strešino, 
• niso razdrobljeni na več manjših površin na strehi.

Določena je tudi barva modulov

Pravila določajo tudi, da se fotonapetostne naprave umestijo na največji možni tlorisni površini strehe, in ne na manj kot na 60 odstotkih tlorisne površine strehe. 

zajem zaslona

Določena je tudi barva fotonapetostnih modulov, ki ne sme biti kričeča, usklajena mora biti z zunanjo podobo objekta (fasada, streha) ter z objekti v neposredni okolici. Barva konstrukcije naj bo v barvi strešne kritine, sivi ali črni barvi, je še določeno v uredbi.

V petem poglavju uredbe je tudi določilo, ki velja za fotonapetostne module na večstanovanjskih stavbah, Na fasade in balkone se lahko nameščajo, če so enotno oblikovani po celotni fasadi, pri čemer mora biti barva, oblika, struktura in členitev, usklajena z zunanjo podobo objekta. Pri večstanovanjskih objektih je postavitev fotonapetostnih modulov na fasado ali balkon možna na podlagi enotne rešitve za celoten objekt.