Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje se je v zadnjih desetih letih zgodilo od 357 do 597 dimniških požarov na leto. Največ jih beležijo decembra in januarja, ko je kurjenje običajno najbolj intenzivno.
Dimnikarske službe, gasilci, uprava RS za zaščito in reševanje, pristojno ministrstvo, več čas opozarjajo uporabnike peči in kotlov na trda goriva, naj poskrbijo za pravilno vgradnjo in vzdrževanje kurilnih naprav, za redno čiščenje in vzdrževanje dimnikov, pravilno kurjenje in uporabo primerno suhega goriva, pa vendar se število dimniških požarov ne zmanjšuje.
Zakaj zagori v dimniku?
Dimniški požari se zgodijo le pri kurjenju trdnega goriva, torej drv in pelet. Na stenah dimnika se med zgorevanjem nalagajo mastne katranske obloge oziroma saje.
Bolj ko je zgorevanje nepopolno, več oblog se nabira na stenah dimnika. O razlogih za nepopolno zgorevanje drv smo že pisali, a kljub temu velja še enkrat opozoriti, da je zgorevanje nepopolno, če kurimo preveč vlažna drva, če dovod zraka v kurišče, ki je potreben za zgorevanje, ni zadosten, če dimnik ni očiščen, in če v peči poleg drv kurimo tudi plastiko, les, ki je obdelan z različnimi premazi, in drugo embalažo, ki se je s zažiganjem preprosto znebimo.
Kombinacija nepravilnega kurjenja in neočiščenega ali celo poškodovanega dimnika, ki je obložen s katranskimi oblogami, pa je idealna za nastanek dimniškega požara. Pogosto je tako, da je med gorenjem kuriva dovod zraka premajhen. Na pečeh, ki nimajo samodejno reguliranega dovoda zraka, temveč ga mora z odpiranjem in zapiranjem lopute uravnavati uporabnik, se pogosto zgodi, da je loputa zaprta ali pa preveč priprta.
Ko ugotovimo, da v peči ne gori dobro in jo popolnoma odpremo, da bi v kurišče spustili zrak, se moč plamena zelo poveča, in ta butne visoko v dimnik. Če je na njegovih stenah veliko katranskih oblog, se te vžgejo. Debelejša ko je obloga, višjo temperaturo dosežejo saje, lahko tudi 1300 stopinj Celzija.
Posledice požara so odvisne od kakovosti dimnika
V najboljšem primeru se ne bo zgodilo nič usodnega, a le pod pogojem, da je dimnik zelo kakovosten, pravilno dimenzioniran, brez kakršnih koli razpok. V nasprotnem pa se bo požar iz dimnika običajno najprej razširil na ostrešje in potem zajel tudi druge prostore. Pridružili se mu bodo tudi dimni plini z visoko vsebnostjo ogljikovega monoksida.
Zadnji, vrhnji deli dimnika tik pod strešno kritino, in del, ki gleda ven nad njo, so običajno najbolj problematični. Na njih so pogosto tudi razpoke, na podstrešnem delu pa na primer ni dimniških vratc ali so v zelo slabem stanju.
Še posebej nevarne so razpoke, skozi katere v dimnik prodira svež zrak in ohlaja dimne pline. To še pospeši nastanek katranskih oblog. Če se razpokan dimnik vžge, skozi razpoke ogenj prodira v prostore ob njem, hkrati pa vanj vstopa kisik in še poveča moč gorenja.
Lahko pa razpoke na dimniku nastanejo tudi med dimniškim požarom. Zaradi debelih oblog na stenah, bodo te gorele dlje in z višjo temperaturo. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, lahko njegove stene začnejo pokati, skoznje pa se v prostor širi dimi in lahko tudi ogenj.
Kako čim prej prepoznati dimniški požar in ukrepati?
Prvi znak za dimniški požar je gost temen ali temno rumen dim, ki se vali iz dimnika, v naslednji fazi pa so vidne že iskre ali celo plamen na ustju dimnika.
Potem ko pokličemo gasilce na 112, lahko dimniški požar omejimo tako, da zapremo ali vsaj omejimo dovod zraka v kurilno napravo in s tem tudi v dimnik. Zapreti je treba tudi vse priključke na dimnik in dimniška vratca ter druge morebitne odprtine na dimniku, skozi katere lahko vanj prihaja zrak. Od dimnika je treba umakniti vse gorljive materiale in pohištvo.
Če se v prostor že vali dim, ga je treba zapustiti, saj je vsebnost ogljikovega monoksida v njem zelo povečana, s tem pa je velika tudi možnost zastrupitve.
Dimniškega požara ne smemo nikoli gasiti z vodo, saj se ta v dimniku upari. Že iz samo enega litra vode, ki bi ga zlili v dimnik, se ustvari 1700 litrov vodne pare, česar pa dimnik ni sposoben prenesti, zato je verjetnost, da se bo zrušil, zelo velika.
Dimnik vedno gasimo s sredstvi za suho gašenje, torej z gasilnim prahom ali ogljikovim dioksidom, ki ju usmerimo skozi dimniška vratca navzgor. Ker pa se zaradi odpiranja vratc moč ognja še poveča, je bolje počakati gasilce.
Več o gradnji, obnovi in ogrevanju najdete tukaj.
peleti ne tvorijo katranskih oblog ! Pisec nima pojma , kaj piše !