Na splošno so cene energentov v prvih štirih mesecih letos padle zaradi krize oziroma popolne zaustavitve življenja, ki jo je povzročila pandemija Covid-19. Najprej so marca padle cene nafte na svetovnem trgu in sicer za 40 odstotkov. To pa je vplivalo tudi na cene drugih energentov pri nas. Pocenili so se tako kurilno olje kot zemeljski plin, elektrika in lesna biomasa.
Kurilno olje se draži
Cena kurilnega olja je padla za približno 30 odstotkov, in aprila znašala približno 0,70 evra za liter. Konec junija je bila že višja in sicer je narasla na 0,787 evra. Cena je veljala za naročilo od 1000 do 2000 litrov, brez dostave. Zdaj je še višja, liter kurilnega olja stane od 0,815 do 0,817 evra.
Cena elektrike enaka kot pred krizo
V času epidemije se je za nekaj več kot tretjino znižala tudi električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Poleg tega je vlada sprejela odlok, po katerem od konca maja ni bilo treba plačevati prispevka za proizvodnjo iz obnovljivih virov in prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji elektrike v soproizvodnji, Agencija za energijo pa je za to obdobje ukinila dodatek za obračunsko moč. Nekateri ponudniki so za pet do 15 odstotkov znižali tudi ceno kilovatne ure električne energije.
V prihodnje bo cena elektrike odvisna od razmer, ki jih narekuje korona, pa tudi od gospodarske rasti in politike držav članic EU pri doseganju ciljev na področju obnovljivih virov in razogljičenja ter od cene emisijskih kuponov.
Cene zemeljskega plina konstantne
V Sloveniji se 13 odstotkov gospodinjstev ogreva na zemeljski plin. Tudi nekaj ponudnikov tega, se je med epidemijo odločilo, da za gospodinjstva in male poslovne odjemalce ceno iz rednega cenika znižajo za 10 do 30 odstotkov. Junija so se cene vrnile v stare tirnice in takšne so ostale vse do zdaj. Razlike v cenah za kilovatno uro energije iz zemeljske plina so med dobavitelji manjše kot pri elektrike. Gibajo se nekje med 0,0269 do 0,0293 evra za kilovatno uro.
Cene pelet in drv je nehvaležno primerjati, saj je ponudba velika, tako različnih domačih in tujih proizvajalcev kot distributerjev. Poleg tega se izdelki med seboj precej razlikujejo, v osnovi po oznaki kakovostnega razreda, pa tudi po kurilni vrednosti in drugih parametrih.
Peleti za zdaj cenejši kot lani in dražji kot med epidemijo
Na ceno predvsem pri peletih vpliva količina letne proizvodnje, povpraševanje, ki se iz leta v leto povečuje in sezona. Praviloma so peleti po zaključkiu ogrevalne sezone in poleti cenejši kot jeseni in pozimi. Tako lahko primerjamo le cene enakih pelet, kupljenih v približno enekem letnem česu. Lani junija smo tako pri nas doma paleto pelet nemškega proizvajalca, s prevozom vred plačali 300 evrov, letos smo enake plete, a pri drugem distributerju plačali precej manj, le 268 evrov za paleto.
Tudi drva so cenejša
Cena nafte na ceno drv ne vpliva tako kot na ceno kurilnega olja in posledično tudi zemeljskega plina. Odvisna je zgolj od ponudbe in povpraševanja. Trenutno so bukova drva, po višjih cenah zadnjih treh let, letos cenejša. Za prostorninski meter na 33 centimetrov narezanih drv brez prevoza, je tudi pri večjih trgovcih treba plačati od 60 do 65 evrov, kar je 15 do 20 odstotkov manj. V preteklih letih je bila cena od 75 evrov navzgor. Metrska drva pa lahko dobimo že za 50 ali 55 evrov na prostorninski meter.
Cene so se tako vrnile na raven poleti 2017, preden je leto kasneje sledil precejšen skok, saj so se bukova drva (narezana na en meter) v povprečju podražila na 65 evrov za prostorninski meter.
Več o gradnji, obnovi in energiji najdete tukaj.
