Razlik med talnim ogrevanjem (toplovodnim) in ogrevanjem z radiatorji je precej. Katero bomo izbrali, je najprej odvisno od energijske učinkovitosti oziroma potratnosti hiše, saj bo talno ogrevanje učinkovito in s tem smiselno le v toplotno izoliranih hišah. Torej za obstoječe, energijsko potratne hiše, ni primerno, zato v njih pri obnovi zgolj ogrevalnega sistema ni dileme, da bomo izbrali radiatorje.
Dilema pa se pojavi v toplotno izolirani hiši, novogradnji ali energijsko obnovljeni starejši hiši, saj oba sistema lahko delujeta učinkovito. A se kljub temu več prednosti nagiba na stran talnega gretja. Poglejmo, zakaj.
Nižja temperatura ogrevalne vode je enako manj rabe energije
Energijska učinkovitost talnega ogrevanja je višja, saj deluje pri 30 do 40 stopinjah ogrevalne vode, radiatorji pa za enak učinek potrebujejo vodo, segreto vsaj na 50 do 60 stopinj Celzija. Zato je raba energije do 15 odstotkov nižja kot pri radiatorskem sistemu pri enakih pogojih. Hkrati bistveno bolj izkoristimo sisteme, ki delujejo na obnovljive vire energije. Toplotna črpalka in sončni kolektorji so namreč precej bolj učinkoviti, če delujejo pri nizkotemperaturnem režimu.
Razporeditev in zaznavanje temperature v prostoru
Radiatorji približno 75 odstotkov toplote oddajo s konvekcijo in le do četrtino z radiacijo. Ker hkrati delujejo pri višjih temperaturah vode, je kroženje zraka v prostoru bolj intenzivno, zaradi konvekcije pa se topel zrak dviguje pod strop. V večjih prostorih je lahko razlika v temperaturi zraka na različnih točkah tudi do štiri stopinje Celzija, zaradi kroženja zraka pa občutimo tudi toplejše in hladnejše tokove zraka, zaradi česar je občutek toplotnega ugodja manjši.
Pri talnem ogrevanju pa do 80 odstotkov toplote v prostor prehaja v obliki radiacije infrardečih žarkov. S tem dosežemo zelo dober približek idealno razporejenim plastem temperature zraka v prostoru. Pri tleh je temperatura od 23 do 24 stopinj Celzija, v višini glave pa od 18 do 20. Občutek toplotnega udobja je boljši, temperaturo občutimo bistveno bolj enakomerno razporejeno, čeprav je pri tleh višja. Vendar pa mora biti talno gretje uravnavano tako, da temperatura pri tleh ni višja od 24 stopinj Celzija.
Enak toplotni občutek pri dveh stopinjah Celzija manj
Prav zaradi občutka enakomerne razporeditve toplote v prostoru, je ta lahko ogret manj, kot če so v njem radiatorji. Ali povedano drugače, če želimo v prostoru na primer 23 stopinj Celzija, moramo pri radiatorjih termostat nastaviti na to vrednost, pri talnem gretju pa ga lahko nastavimo na 21 ali 22 stopinj Celzija. Vsaka stopinja manj na termostatu pa pomeni približno šest odstotkov nižjo rabo energije za ogrevanje.
Manj kroženja zraka je manj prahu in pršic
Zaradi bistveno manjšega kroženja zraka pri talnem ogrevanju, se v prostoru dviguje in kroži precej manj prahu, raziskave so pokazale tudi, da je v prostorih manj pršic, oboje pa je zelo dobrodošlo predvsem za alergike. Zrak se tudi manj izsušuje, kar je še posebej pomembno pozimi, ko je relativna vlažnost zraka zaradi ogrevanje običajno prenizka. Radiatorji pa imajo zaradi intenzivnejšega kroženja zraka, ki ga povzroča konvekcija, prav nasprotne učinke, več se dviguje prahu, zrak pa je pogosto preveč suh.
Prostor, namenjen radiatorjem, lahko izkoristimo drugače
Za marsikoga pa ni zanemarljivo niti dejstvo, da je talno ogrevanje skrito pod talno oblogo, zato ne jemlje prostora ob stenah ter ne kazi prostora. Za talno gretje se bodo odločili tisti, ki želijo učinkovit ogrevalni sistem in temperaturno udobje v prostoru, mesta ob stenah, kjer bi sicer stali radiatorji, pa izkoristiti za postavitev pohištva, rož ali preprosto pustiti prazna.
Odzivnost na temperaturne razlike je počasna
Talno gretje bomo vgradili le v prostore, ki jih nameravamo redno ogrevati ali vsaj temperirati. Razlog za to je slabša odzivnost na temperaturne spremembe. Talno gretje se nanje odziva bistveno počasneje kot radiatorji, zato traja precej dlje, da z njim ogrejemo ohlajen prostor.
Odzivnost talnega gretja je odvisna predvsem od debeline estriha, ki je del celotnega sistema. Ta ne sme biti tanjši od 35 milimetrov in ne debelejši od 65. Pa vendar bo talno ogrevanje potrebovalo od 40 minut do ene ure in pol, odvisno, kako je dimenzionirano in regulirano, da se bo odzvalo na temperaturne razlike, pa naj je treba prostor ogreti ali ohladiti. Reakcijski čas radiatorjev je v primerjavi s tem krajši.
Nadzor nad temperaturo v prostorih večji
Pri radiatorjih temperaturo v posameznih prostorih reguliramo s pomočjo centralnega termostata in termostatskih ventilov, če smo jih namestili. Če jih nimamo, pa se celotna hiša ogreva enako, koliko, pa je odvisno od tega, kolikšna temperatura je nastavljena na termostatu in kje je nameščen, zato so nekateri prostori lahko preveč, drugi pa premalo ogreti. Temu se lahko izognemo z zapiranjem radiatorjev v prostorih, ki jih ne želimo ogrevati, ali pa jih želimo ogrevati manj.
Naložba je precej višja, izvedba zahtevnejša
Na koncu se običajno vse konča pri denarju. Marsikdo se za talno ogrevanje ne odloči prav zaradi stroška investicije. Cena je v primerjavi z vgradnjo radiatorjev od 20 do celo 50 odstotkov višja. Odvisno od izbranega sistema tako talnega ogrevanja kot radiatorjev.
Ceno prvemu pa dviguje zahtevnost vgradnje, saj je treba izvesti precej več del kot pri namestitvi radiatorjev. Dodaten strošek je še dobra regulacija, ki je nujna, če želimo z uravnavanjem temperature v posameznih prostorih oziroma conah, v katere so povezane zanke talnega ogrevanja, zagotoviti čim bolj učinkovito delovanje.
Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.
