Lastniki mansard imajo dve osnovni možnosti. Če si dom pod streho denimo ureja mlada družina pri svojih starših, lahko obstoječo napeljavo povlečejo še v mansardo, namestijo ogrevala in uporabljajo isti ogrevalni sistem. Pri tem morajo zgolj preveriti, ali ima obstoječa ogrevalna naprava dovolj moči, da bo učinkovito in z zadostnim izkoristkom grela novo, dodatno površino. Rešiti morajo tudi zadrego z nastavitvami želenih temperatur v prostorih in delitvijo stroškov. Druga možnost so individualna etažna ogrevanja, ki so samostojna in ločena od obstoječega ogrevalnega sistema v hiši, v kateri je mansarda.
Samostojni etažni sistem ogrevanja
V drugem primeru se pojavij vprašanje, kateri energent in glede na to ogrevalno napravo izbrati za ogrevanje. Dileme se namreč povezane s tem, kateri energent je najcenejši, kolikšna je naložba v ogrevalno napravo, kam jo bomo v mansardi postavili, glede na to, da nimamo kleti, kako bo izbira energenta in naprave vplivala na stroške potrebne napeljave, koliko bo za to morebitnih gradbenih posegov, kako je treba ustrezno izdelati dimnik, in koliko bodo letni stroški za ogrevanje.
Dejstvo je, da za ogrevanje mansarde lahko izberemo naprave, ki jih poganja elektrika, kot so toplotna črpalka, infrardeči paneli, električno talno gretje, lahko se odločimo za kamin na pelete, ali pa kondenzacijski kotel na zemeljski plin. Natančneje poglejmo zadnji dve možnosti.
Zemeljski plin je dobra rešitev, če je priključek zanj že v hiši
Za ogrevanje z zemeljskim plinom se običajno odločijo lastniki stanovanj takrat, ko je daljinska napeljava zemeljskega plina že v hiši, torej se z njim že ogrevajo bivalni prostori pod mansardo. Da bi bil ta sistem ogrevanja kar najbolj učinkovit in gospodaren, je seveda edina možna izbira visokoučinkovit kondenzacijski plinski kotel. „Ti so vsekakor primerni za ogrevanje mansard, ena naprava je namenjena za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Njihova prednost je tudi, da so kotli majhni in zanje ne potrebujemo veliko prostora, stroški ogrevanja pa so zaradi kondenzacijske tehnologije in visoke učinkovitosti nizki,“ prednosti teh naprav našteje Mitja Janež iz podjetja Vaillant.
Potreben je projekt strojnih inštalacij
Mitja Janež postopek vgradnje in priključitve plinskega kotla predstavi: „Pred montažo plinskega kotle je treba narediti projekt strojnih inštalacij, ki vsebuje vse načrte in podatke, ki jih zahtevata distributer zemeljskega plina in dimnikarska služba. Na podlagi tega inštalater vodovodnih in ogrevalnih sistemov napravo poveže s sistemom plinskega omrežja, priklopi ogrevalni sistem, sistem sanitarne tople vode in dimniški sistem. Sledi pregled plinske inštalacije, ki ga opravi pooblaščenec distributerja plina, in »spusti« plin v plinsko napeljavo. Pred začetkom uporabe serviser napravo ožiči in pregleda, nastavi jo na tovarniško zahtevane parametre, naredi meritve ter poveže sobni termostat, regulacijo, ki zaznava zunanjo temperaturo, ter pouči uporabnika o njeni uporabi. Čisto na koncu je na vrsti še dimnikar, ki opravi prvi pregled, in vpiše napravo v register ogrevalnih naprav.“
Talno gretje je boljša izbira
Plinski kotel je lahko povezan z radiatorji, lahko pa se odločimo za talno gretje. Zadnje je zaradi kondenzacijske tehnologije boljša izbira. Če želimo, da bo tehnologija čim bolj učinkovita in izkoristki čim večji, mora biti temperatura povratnega voda iz ogrevalnega sistema čim nižja, ker se tako več energije iz dimnih plinov prenese na ogrevalno vodo, pojasni Janež. Dejstvo je, da talno gretje deluje pri nižjih temperaturah ogrevalne vode kot radiatorji.
Cene kondenzacijskih kotlov so približno 2500 evrov
Cene plinskih stenskih kombiniranih naprav so odvisne od modela, gibljejo se okoli 2500 evrov, dodatni stroški pa so odvisni od tega, kje so priključki plinske inštalacije in izvedbe dimnika. Sogovornik opozori še na to, da so v nekaterih občinah na voljo nepovratne spodbude Eko Sklada tudi za vgradnjo plinske kondenzacijske naprave, ki z regulacijo ogrevanja glede na zunanjo temperaturo dosega energijski razred sistema A+. Glede na razpis lahko dobimo povrnjenih tudi do 50 odstotkov naložbe oziroma največ 2000 evrov subvencije.
Kamin na pelete ustvarja prijeten ambient
Marsikdo bo za ogrevanje mansarde izbral kamin na pelete, ki ima več prednosti, med njimi največkrat pretehtajo prijeten občutek v prostoru zaradi prisotnosti ognja, energent je naravni, obnovljiv vir, cena ogrevanja pa je lahko precej nižja od drugih energentov. Izbiramo lahko med toplozračnimi in vodnimi kamini, kateri bo pravi za posamezno mansardo, pa je odvisno predvsem od njene zasnove, pravi Eva Kumrič iz podjetja Orca Energija, in doda, da so toplozračni primerni za mansarde z odprtim prostorom, brez dodatnih sob, v nasprotnem pa bolj priporoča vodne kaminske peči. Te se povežejo na radiatorje ali talno gretje. V zadnjem primeru je treba kaminom dodati še zalogovnik toplote in ustrezno krmiljenje za talno gretje, poudari sogovornica.
Kamini, ne glede na njihovo izvedbo, se običajno namestijo v dnevni prostor, saj tako stanovalci lahko uživajo ob pogledu na ogenj, ki ustvarja tudi prijetno ambientalno svetlobo. Vsekakor pa mora biti nameščen ob dimniku, poskrbeti pa je treba tudi za dovod zraka, ki je potreben za gorenje.
„Pri montaži kamina na pelete je na prvem mestu požarna varnost, zato mora biti dimnik kakovostno izdelan in prilagojen izbranemu kaminu ali peletni peči, saj je od tega odvisen tudi izkoristek. Vsak proizvajalec peči ali kamina že v tehničnih specifikacijah določi premer odvoda dimnih plinov. Poskrbeti je treba, da ima dimnik ustrezen premer notranje tuljave, ki je namenjena za odvod dimnih plinov, od te pa je odvisen tudi premer dimnika. Vsekakor je treba poskrbeti za minimalno dolžino dimnika zaradi zagotavljanja zadostnega vleka in za njegovo toplotno izolacijo. Predlagamo, da pred vgradnjo peletnega kamina vsak kupec pokliče dimnikarsko službo, ki na podlagi pregleda dimnika izda potrdilo o njegovi ustreznosti za priklop kamina, ali pa v nasprotnem primeru odpravi morebitne napake pri izvedbi dimnika,“ Eva Kumrič pojasni, na kaj moramo biti pozorni pred montažo kamnina.
Rabimo prostor za shranjevanje pelet
Kaminom je običajno prigrajen tudi 15- do 30-kilogramski zalogovnik za pelete, njegova velikost pa je odvisna od moči kamina. Ob kaminu lahko uredimo tudi ličen lesen ali iz kakšnega drugega materiala izdelan zalogovnik, da so peleti pri roki in jih ni treba prepogosto nositi v stanovanje. Peleti so v 15-kilogramskih vrečah, ki jih pa manši porabi lahko kupujemo sproti, sicer pa si je treba v kleti hiše ali na njenem dvorišču urediti suh prostor za shranjevanje večje količine. Prav to je pogosto razlog, da se lastniki mansard ne odločijo za kamin na pelete, saj nimajo prostora za njihovo shranjevanje.
Cena vodnega kamina z močjo 10 kW je skupaj s stroški montaže in zagona približno 1600 evrov. Dodatni strošek so storitve dimnikarske službe in ustrezna izvedba dimnika.
Stroški ogrevanja so odvisni od navad stanovalcev in drugih dejavnikov
Koliko bo letni strošek ogrevanja mansarde z zemeljskim plinom ali s peleti, je nemogoče napovedati, saj je ta odvisen od vrste dejavnikov, se strinjata sogovornika. Letošnja zima je bila mila, zato je bil strošek zagotovo nižji, kot je lahko že naslednjo zimo, če bo ta bolj ostra. Na višino stroška vpliva tudi izolacija objekta, kakovost oken, debelina izolacije strehe, sten, tal, toplotni mostovi. Pomembno je tudi to, kolikšno temperaturo v prostorih želijo stanovalci. Vsaka stopinja več ali manj lahko poveča oziroma zmanjša stroške za približno šest odstotkov. Pomembno je tudi, ali so stanovalci večji del od doma in v tem času zgolj vzdržujejo temperaturo, ali pa imajo stalno temperaturo ves čas, ker so veliko doma.
Natančnejši izračun stroškov lahko ponudnik ogrevalne naprave naredi šele, ko v konkretni mansardi upošteva vse naštete dejavnike. Zato je tudi smiselno pred odločitvijo o vrsti ogrevanja pridobiti več različnih ponudb.
Več o ogrevanju in izkušnjah z njim preberite tukaj.
Letošnja zima je bila mila? Očitno živimo na ločenih planetih... letošnja zima je bila vse prej kot mila. Saj ni treba, da je minus 20, da je zima "huda". Dovolj je dva, tri mesece na nuli ali celo tudi par… ...prikaži več stopinj čez, pa se zima v kurilnem smislu smatra kot "huda". Zunanje temperature pod cca. 5 stopinj "cuzajo" energente kot za stavo...