Pri neizkoriščenem podstrešju je tudi toplotna izolacija nad bivalnimi prostori nujna, njena izvedba pa precej preprosta. Na talno ploščo položimo zadostno, denimo 25-centimetrsko plast izbrane toplotne izolacije, ki je ne smemo zapreti z neprodušno folijo, poskrbimo še, da se v celoti prilega tlem, da med posameznimi ploščami ni rež, in da so na obodu, kjer se stika z zunanjimi stenami, ti stiki zatesnjeni.
Čisto drugačna je zgodba, če bo neposredno pod streho mansardno stanovanje. V tem primeru je treba toplotno izolirati strešno konstrukcijo in upoštevati vsa navodila stroke, kar pa graditelji pogosto preslišijo, pravi neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič iz Nep.Vitre Cerknica. Napake delajo novograditelji, še pogostejše pa so na starejših hišah, ko se lastniki odločijo za ureditev dodatnih bivalnih površin pod streho.
„Streha je sestavljena konstrukcija, ki mora zadostiti statičnim in dinamičnim obremenitvam, zaščititi nas mora pred zunanjimi vplivi vode. Če imamo pod njo stanovanje, nas z dovolj debelo in pravilno vgrajeno toplotno izolacijo, brez toplotnih mostov, ščiti pred poletno vročino in zadržuje toploto zimskega ogrevanja,“ pojasni sogovornik.
V zadnjem času je poletna vročina večja težava bivanja pod streho, kot toplotne izgube pozimi, zato energetski svetovalec vsem priporoča, naj streho izolirajo s 40 centimetri toplotne izolacije, čeprav veljavni predpisi zahtevajo zgolj 25.
Kako se bomo lotili izvedbe novega ostrešja na stari hiši, je odvisno od tega, ali bomo ob tem menjali tudi strešno kritino, ali ne. Bojan Žnidaršič svetuje, da vsakem primeru, če se le da, strešno kritino s strehe odstranimo in po izvedbi vseh potrebnih plasti vrnemo nazaj. Če to ni možno, ali tega ne želimo, potem se je izvedbe treba lotiti od spodaj navzgor.
Gledano od spodaj, iz prostora ven, si morajo plasti strešne konstrukcije slediti takole:
- stropna obloga, običajno so to mavčnokartonske plošče, lahko je tudi les,
- inštalacijski kanal, po katerem lahko speljemo nove inštalacije,
- parna ovira, ki mora biti 100-odstotno zatesnjena na vseh stikih, še posebej pa na stiku z zunanjimi zidovi, je namenjena temu, da vodna para lahko iz prostorov prehaja skozi sistem ven,
- toplotna izolacija, ki jo lahko namestimo pod, med in nad špirovce,
- sekundarna kritina, ki mora biti paroprepustna, je lahko iz lesnih vlaknenk, te imajo podobno izolativnost kot druge toplotne izolacije, in jo štejemo k skupni debelini toplotne izolacije,
- vzdolžne in prečne letve, na katere se polaga kritina, vmes pa se ustvari prezračevalni sloj, ki omogoča prezračevanje celotne konstrukcije, zrak zajema pod žlebom, na slemenu pa morajo biti urejeni zračniki za izstop zraka,
- strešna kritina.
V nekaterih primerih se graditelji odločijo tudi za dodatno plast, neposredno nad toplotno izolacijo namestijo deske, kar pa ni nujno, pravi Žnidaršič. Te deske so dodatna zaščita toplotne izolacije pred točo.
Kot toplotno izolacijo lahko izberemo kateri koli toplotnoizolativni material
Vsekakor pa je treba izolacijo polagati na stik in z njo zapolniti vse kotičke. Toplotna izolacija se običajno polaga med in pod špirovce, v določenih primerih pa jo položijo tudi na špirovce.To strokovnajki sicer odsvetujejo, saj špirovci, ki tako sploh niso izolirani, predstavljajo toplotni most v konstrukciji, saj je njihova toplotna izolativnost štirikrat manjša od izolativnosti strešne konstrukcije. Pod špirovce je treba namestiti vsaj 10 centimetrov izolacije.
Špirovci pri obstoječih hišah niso dovolj visoki, da bi vso toplotno izolacijo namestili med njih. Če imamo v mansardi dovolj višine, potem jim lahko višino povečamo na spodnji strani in dodamo manjkajočo izolacijo, v nasprotnem pa jih povišamo na zgornji strani, ali pa prečno pritrdimo dodatne letve, na katere potem vgradimo dodatni sloj toplotne izolacije.
Čeprav so navodila razumljiva, se pri izolaciji ostrešja pogosto delajo napake. Bojan Žnidaršič med najpogostejšimi izpostavlja, „zunanji zid in notranje stene, ki jih pozidajo vse do vrha špirovcev, slabo zatesnjena parna ovira, ostrešje, podeskano brez rež med deskami, napačno vgrajena strešna okna, neizoliran dimnik“.
Pozidava do vrha je napaka številka ena
Ena izmed klasičnih napak, ki so jih graditelji delali nekoč, na žalost pa jih srečamo tudi pri novogradnjah, je pozidava zunanje stene in tudi predelnih sten vse do vrha špirovcev oziroma vse do špice strehe. „Napaki sta tu v resnici dve. Prva onemogoča stik strešne izolacije z izolacijo fasade, kar je nujno, če na tem mestu ne želimo imeti ogromnih toplotnih mostov. Druga pa je ta, da se morajo špirovci z uklonom prilagajati obremenitvam strehe in delovanju, zvijanju in krčenju lesa. Čez leta bo ta del na strehi opazen, saj bo edini, ki se ne bo uklonil,“ napako pojasni Žnidaršič.
Napako se lahko odpravi na dva načina. Sogovornik svetuje, da se betonski venec poruši in odstrani vrsta ali dve opeke, tako da dobimo vsaj 25 centimetrov prostora, kamor bomo lahko pod špirovce namestili toplotno izolacijo, drugi del pa med njih. Druga možnost je, da se vsa izolacija vgradi nad špirovce, v tem premeru pa je treba pri obstoječih hišah nujno odstraniti kritino. Če graditelji tega ne bodo naredili, bodo ta neizolirana mesta postala veliki toplotni mostovi, kar pomeni velike toplotne izgube, hkrati pa mesto kondenzacije vodne pare in najverjetneje plesni, razloži Bojan Žnidaršič.
Druga napaka so netesni stiki parne ovire
Potem ko se namesti parna ovira, morajo biti vsi stiki 100-odstotno zatesnjeni. Vzdolžni robovi parne ovire se morajo med seboj prekrivati, potem pa jih je treba še dodatno zlepiti z zrakotesnim lepilnim trakom. Najtežje je to narediti tam, kjer se parna ovira stika z zunanjim zidom, saj so ta mesta težko dostopna, če je kolenčni zid nizek. Nenatančni mojstri jih radi spregledajo. Paziti pa je treba tudi, ko se delajo preboji za inštalacije, zato je inštalacijski kanal odlična rešitev, saj je pod parno oviro, še opozori Žnidaršič. Rezultat površnega dela je nekontroliran prehod vodne pare, nastanek mest s povečano kondenzacijo in uhajanje toplote pozimi ter vdor toplote od zunaj poleti.
Tretja napaka so napačno vgrajena strešna okna
Mansarde brez strešnih oken ni, zato je prav pri izvedbi nove strešne konstrukcije idealen čas za vgradnjo strešnih oken. „Ta se običajno vgradijo med dva špirovca, pri tem pa se pozabi, da nismo zagotovili prostora za vgradnjo toplotne izolacije in parne ovire. Spet bo nastal toplotni most, vlaga bo na tem mestu kondenzirala, na koncu celo pritekla ob oknu v stanovanje, mi pa bomo mislili, da pušča streha,“ napako pojasni Žnidaršič.
Rešitev je izvedba tako imenovanega menjalnika. Njegova velikost mora omogočiti postavitev okna, vertikalno toplotno izolacijo okenske špelete, parne ovire in prezračevanje pod kritino. Za okno dimenzije denimo 100 krat 100 centimetrov je treba odrezati en špirovec, pripravljen prostor pa mora imeti svetlo domenzijo 190 centimetrov v širino in 180 centimetrov v širino.
Polaganje desk nad toplotno izolacijo brez zračenja
Deskanje ni nujno, vendar se marsikdo zanj odloči zaradi dodatne zaščite toplotne izolacije pred točo. Napaka, ki je pri tem pogosta, pa je polaganje desk na stik. Če se že odločijo zanje, jih je treba polagati z razmikom, da omogočajo prehod vodne pare, pravi sogovornik. Če vodna para iz stanovanja ne bo mogla prehajati ven, bo kondenzirala v toplotni izolaciji, to pa bo povzročilo njeno propadanje in slabše toplotnoizolativne lastnosti.
Napaka številka pet, neizoliran dimnik
Če dimnik, ki poteka skozi prostor mansarde, ni izoliran, bo deloval kot hladno rebro, pravi Žnidaršič. Zato ga je treba vsaj pol metra nad strešno kritino toplotno izolirati, izolacijski material pa pred vremenskimi vplivi zaščititi tako, da ga obložimo s pločevino.
Več o gradnji, obnovi in energiji najdete tukaj.
