Po načelu tako imenovanega svetovnega dohodka, je državljan Slovenije zavezan tudi za plačilo dohodnine od vseh vrst dohodkov, ki imajo svoj vir zunaj Slovenije, na finančni upravi RS (FURS) pojasnjujejo, zakaj mora posameznik, ki svojo nepremičnino oddaja na Hrvaškem, davke plačevati tudi v Sloveniji.
O tem, kaj mora pred tem urediti na Hrvaškem in kakšne so njegove obveznosti tam, smo že pisali.
Da pa bi davke lahko plačal tudi v Sloveniji, si mora pri nas urediti ustrezen status, ki je popolnoma enak, kot če bi sobo ali stanovanje turistom oddajal zgolj v Sloveniji. Državljan je tako postavljen v položaj, ko mora zaradi ene dejavnosti, ki jo pač izvaja v drugi državi, upoštevati zakonodajo dveh držav. Torej ima dvojno delo in dvojne finančne obveznosti.
Potem ko je lastnik nepremičnine na Hrvaškem prijavil dejavnost in izpolnil vse druge tam predpisane zahtev, se mora v osmih dneh prijaviti tudi v slovenski davčni register. S tem si uredi status sobodajalca v Sloveniji, hkrati pa postane zavezanec za plačilo socialnih prispevkov v pavšalnem znesku in zavezanec za plačilo dohodnine iz naslova opravljanja dejavnosti.
Pri tem pa je zelo pomembno, da ločimo dve vrsti zavezancev. Prvi so tisti, ki dejavnost oddajanja turistom v najem oddajajo le na Hrvaškem, drugi pa to dejavnost opravljajo tako na Hrvaškem kot v Sloveniji. Tokrat se bomo osredotočili le na posameznike, ki dejavnost opravljajo le na Hrvaškem.
Slovenci, ki sobe oddajajo le na Hrvaškem
Kot že rečeno, mora posameznik najprej prijaviti dejavnost v davčni register. To naredi na predpisanem obrazcu CR-03. „Ker je tak zavezanec po vpisu dejavnosti v davčni register v Sloveniji obravnavan kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ima povsem enake obveznosti, kot vse ostale fizične osebe, ki opravljajo dejavnost v Sloveniji. To pomeni, da je dolžan davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljati v skladu z določbami 48. člena ZDoh-2 in davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti sestaviti ter davčnemu organu predložiti do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.“
Vendar to ni vse. Takoj ko začne opravljati dejavnost na Hrvaškem mora v naprej, torej še preden je sploh opravil kakršni koli posel oziroma oddal nepremičnino turistom izračunati predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije in obrokov predhodne akontacije finančnemu uradu predloži ob predložitvi prijave za vpis v davčni register oziroma najkasneje v osmih dneh od vpisa v davčni register, še poudarijo na FURS.
Osnovo za dohodnino lahko izračunamo na dva načina
Odloči se lahko, da bo osnovo izračunal na podlagi razlike med prihodki in priznanimi dejanskimi odhodki v koledarskem letu. Zavezanec mora prihodke in odhodke ugotavljati v skladu s slovensko davčno zakonodajo z upoštevanjem slovenskih računovodskih standardov ter prihodke in odhodke vključiti v davčni obračun. Tako ugotovljena osnova se prišteje k ostalim prihodkom, davčna stopnja pa določi glede na dohodninsko lestvico. Letos so stopnje 16, 26, 33, 39 in 50 odstotkov.
Lahko pa se odloči za izračun dohodninske osnove na podlagi normiranih stroškov. V tem primeru davčna osnova predstavlja 20 odstotkov prihodkov, saj mu je priznano 80 odstotkov normiranih stroškov. Od davčne osnove pa plača dohodnino po 20-odstotni stopnji. V tem primeru mora najkasneje v osmih dneh, od dneva, ko je na Hrvaškem začel opravljati dejavnost, v Sloveniji priglasiti, da bo normiranec.
Odbitek hrvaškega davka
Na končno plačilo dohodnine pa vpliva tudi davek na dohodek, ki ga je lastnik nepremičnine že plačal na Hrvaškem. Praviloma se uporabi metoda navadnega odbitka, kar pomeni, da se davek v Sloveniji zmanjša za znesek davka, plačanega na Hrvaškem, pri čemer odbitek tujega davka ne sme biti višji, kot bi bil znesek davka, ki bi ga Slovenija sama odmerila od dohodka, doseženega v tujini. Ali, če bi na Hrvaškem plačali več davka kot v Sloveniji, vam razlika ne bi bila povrnjena.
Davčni obračun je treba oddati do konca marca
Za obdavčitev mora zavezanec najkasneje do 31. marca oddati davčni obračun akontacije dohodnine dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo koledarsko leto. V obračun je treba vključiti celotne prihodke, ki jih je v okviru dejavnosti ustvaril na Hrvaškem. K obračunu je treba priložiti tudi dokazilo o znesku davka, plačanega v tujini.
Če zavezanec ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora priložiti ustrezna dokazila o znesku davka, plačanega v tujini, osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. Za ustrezna dokazila se štejejo listine, ki jih izda hrvaški davčni organa, ali drugi dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo davčno obveznost ali plačilo davka izven Slovenije.
Če pa zavezanec davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, lahko uveljavlja odbitek tujega davka najprej v davčnem obračunu, če pa želi, da se mu ta prizna tudi pri poračunu dohodnine na letni ravni, mora odbitek tujega davka ponovno uveljaviti tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma letni napovedi za odmero dohodnine. Tudi v tem primeru mora priložiti enaka dokazila o davčni obveznosti izven Slovenije, kot normiranec.
Zahtevanih dokumentov hrvaška davčna uprava zavezancem na Hrvaškem ne pošilja, zato je treba zanje pravočasno zaprositi.
Plačilo pavšalnih socialnih prispevkov
Slovenec, ki na Hrvaškem turistom oddaja svojo nepremičnino, ima še eno obveznost in sicer plačilo pavšalnih prispevkov za socialno varnost. „Osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost in v obvezno zavarovanje niso vključene na podlagi opravljanja dejavnosti, temveč na drugi podlagi, se štejejo za osebe, ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic, kamor se vštevajo tudi osebe, ki opravljajo dejavnost kot sobodajalci – fizične osebe,“ pojasnjujejo na FURS.
To pomeni, da so iz naslova opravljanja dejavnosti obvezno zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in za poškodbe pri delu ter poklicne bolezni. Pavšalni prispevki trenutno znašajo 15,39 evra za zdravstveno zavarovanje in 14,60 evra za pokojninsko zavarovanje (posebni primeri) ali 29,99 evra na mesec oziroma 359,88 evra na leto.
Vse dokumente, ki jih zahteva Slovenija, lahko sobodajalci vlagajo le prk portala e-davki. Nevešči računalnika, na primer upokojenci, morajo za to nekoga pooblastiti, da bo skrbel za pravočasne vloge in napovedi namesto njih.
Mene bolj skrbi dejstvo, da ima v sloveniji 2800 ljudi v lasti za 7 mrd € nepremicnin in verjetno z lobiranjem rusijo vsako iniciativo, da najemnine padejo, da se zgradi 10 tisoc neprofitnih stanovanj itd. Ker potem oni ne morejo… ...prikaži več ziveti od oderuskih najemnin in kupiti se kaksno vec in odirati se bolj.
kaj pa, če se nekdo prijavi kot davčni rezident cipra, ima tam firmo in je zaposlen v njej, dela pa zanjo v sloveniji?
To je že dolgo tako in ni nič novega: če si slovenski davčni rezident, pač moraš v Sloveniji doplačati davke tudi za prihodke v tujini - vendar samo takrat, ko so v Sloveniji višji davki. Iz istega razloga je bila… ...prikaži več pred leti ustanovljena Iniciativa Apače... ti so si izborili posebno davčno olajšavo za vse tiste, ki delajo v Avstriji in morajo v Sloveniji doplačevati davek... to je romalo do vrhovnega sodišča in so jim razveljavili to posebno olajšavo... skratka: nič novega...