Javno najemno službo (JNS) je republiški stanovanjski sklad na podlagi stanovanjskega zakona vzpostavil lani v začetku leta in kmalu po tem tudi objavil prvi javni razpis za najem zasebnih stanovanj, da bi jih nato oddal v podnajem najemnikom po neprofitni najemnini.
Ob sprejemanju novele stanovanjskega zakona SZ-1E je predlagatelj, takrat je bilo to ministrstvo za okolje in prostor, minister pa Andrej Vizjak, ocenil, da naj bi JNS glede na veliko število praznih zasebnih stanovanj, v prvem letu delovanja pridobila 100 enot za nadaljnjo oddajo.
Najemnina je prenizka
Po enem letu delovanja JNS je bilanca bistveno pod to oceno oziroma pričakovanji. Na prvi javni razpis se je lani prijavilo 30 lastnikov stanovanj, JNS pa je pogodbe o najemu uspela skleniti s šestimi. V najem so tako oddali pet stanovanj in eno hišo.
Kot so že lani poleti povedali na skladu, z ostalimi ponudniki najemnih pogodb niso sklenili, ker niso uspeli uskladiti pričakovanj lastnikov in sklada, potem ko so ponudniki prejeli izračun ponujene najemnine po izdelanem točkovalnem zapisniku in zakonodaji.
Nemogoče birokratske zahteve
Za lastnike stanovanj prenizka najemnina, ki jo lahko dobijo, če se odločijo za oddajo prek JNS, ni edina težava. Veliko oviro predstavlja tudi zahtevana dokumentacija, ki jo je treba priložiti k prijavi na razpis. Za stanovanje ali hišo morajo imeti gradbeno in uporabno dovoljenje, obvezna pa je tudi energetska izkaznica. Če gradbeno dovoljenje morda še ni težava, pa zagotovo veliko stanovanj in hiš nima uporabnega dovoljenje in energetske izkaznice. Pridobitev obojega pa pomeni čas, precej papirologije in tudi stroške.
Da je pridobivanje zahtevane dokumentacije precejšnja težava, potrjujejo tudi na skladu. Na to so opozorili že lani poleti. "Želimo si, da bi pristojni organi preučili obstoječ zakonodajni okvir za izvajanje tega ukrepa tako do najemodajalcev kot za oddajo v podnajem in ga izboljšali ter bolj približali možnostim na trgu in pričakovanjem vseh udeležencev v procesu," so povedali.
Višja najemnina in davčne vzpodbude?
Od takrat se ni spremenilo nič, nova vlada temu področju še ni namenila večje pozornosti. Zdaj je za stanovanjsko politiko odgovorno ministrstvo za solidarno prihodnost, zato smo na njih naslovili več vprašanj o prihodnosti JNS.
Glavna ovira, ki jo prepoznavajo tudi na ministrstvu, je omejena višina najemnine, po kateri lahko lastniki stanovanja oddajo JNS. „Zato bo treba ponovno razmisliti o primernejši višini najemnine, ki bo spodbudnejša za lastnike stanovanj, in o predlogu uvedbe davčnih spodbud za oddajanje prek inštrumenta javnega najema stanovanj.“
Lastniki stanovanj niso v enakopravnem položaju
Kdaj in kako bodo to naredili, niso povedali, niti niso odgovorili na vprašanje, ali bodo razmislili o zahtevnih pogojih, ki jih mora pravno-formalno izpolnjevati stanovanje, da je primerno za oddajo JNS.
Lastniki, ki stanovanja oddajajo na trgu, in tisti, ki bi jih želeli oddati JNS, namreč niso v enakem položaju. Prvi za oddajo ne potrebujejo gradbenega in uporabnega dovoljenja, energetska izkaznica pa je obvezna le, če stanovanje oddajo za eno leto ali več. Temu se lastniki, ki oddajajo na trgu, spretno izognejo, saj najemne pogodbe sklepajo za obdobje, krajše od enega leta, po izteku pa sklenejo nove.
Možna tudi ukinitev
„Ukrep se je šele začel izvajati, zato še ni dobro prepoznan in odziv zasebnih lastnikov ni bil tolikšen, kot je bilo predvideno,“ je po mnenju ministrstva še eden od razlogov za slab odziv. „Nekaj možnosti za popularizacijo ukrepa v prihodnosti je še na voljo, tudi v obliki bolj ciljnega ozaveščanja ljudi,“ dodajajo.
Nenazadnje pa na ministrstvu dopuščajo tudi možnost, „da se instrument zaradi neuspešnosti ne bo več izvajal.“
Iz proračuna več sto tisoč evrov
Delovanje JNS je povezano tudi s stroški. „Za vzpostavitev okolja smo iz proračuna namenili 272.201,26 evra. V začetku leta 2022 je SSRS izvedel prvi javni razpis za najem zasebnih stanovanj, pridobil je le pet stanovanj in eno stanovanjsko hišo, zato je bilo za kritje stroškov porabljenih le 49.501,54 evra,“ pravijo na ministrstvu.
Sklad poroča o nekoliko drugačnih številkah. Skupaj je bilo v državnem proračunu za financiranje javne najemne službe leta 2021 zagotovljenih 360.000 evrov, navajajo na skladu in dodajajo, da je bilo leta 2021 za stroške vzpostavljanja okolja za izvajanje javnega najema stanovanj Stanovanjskemu skladu RS povrnjenih 87.799 evrov. Razlika 272.201 evro je bila maja lani skladu nakazana lani maja.
leta 91 je javni uslužbenec odgovarjal za slabo opravljeno delo in izgubil službo. potem pa so večino členo zakona pobrisali. In od takrat imamo z vsako vlado 10 do 15 tisoc vec novih javnih usluzbencev.
to je šloza zaposlene. dbro plačane strankarske prijatelje. se razume.
Pomembno je da vsi ti javni uslužbenci dobivajo plačo in so še pri svojem delu odlični tako da lahko napredujejo na delovnem mestu in dosegajo še višjo plačo. Takoj ukiniti to službo!