Se sončna elektrarna in toplotna črpalka sploh še splačata

Novi omrežninski akt in s tem novi način obračuna omrežnine velja od 1. oktobra. Prve račune za električno energijo smo že dobili, nanje se bomo morali šele navaditi, vendar večjih sprememb v gospodinjstvih naj ne bi bilo. Vsaj tako nas mirijo pristojni na Agenciji za energijo. 

Obračunsko moč, od katere se plačuje omrežnina za moč, so praviloma v vseh gospodinjstvih namreč znižali, zato naj bi bil letni znesek omrežnine, ob predpostavki, da svojih navad rabe električne energije ne spreminjamo bistveno, približno enak ali celo nekoliko nižji kot do zdaj.

Pomembno pa je poudariti, da bodo zneski omrežnine od novembra do vključno februarja zaradi višje sezone in najdražjega časovnega bloka 1 višji, v ostalih osmih mesecih, ko najdražji blok ne velja, pa nižji. Končni računi za električno energijo pa kljub višji omrežnini v zimski sezoni ne bodo višji, saj je vlada nedavno dodatno omejila cene električne energije, ki so že od 1. novembra nižje, kot so veljale do zdaj.  

Omrežnina za gospodinjstva s toplotno črpalko

Enako velja tudi za gospodinjstva, ki se ogrevajo s toplotnimi črpalkami. Skrb, da bi bila omrežnina po novem v teh gospodinjstvih višja, je v večini primerov odveč. Po podatkih Agencije za energijo bodo gospodinjstva, ki imajo toplotne črpalke za ogrevanje in pripravo sanitarne vode, letno praviloma plačevala manj omrežnine kot do zdaj. 

Za lažjo predstavo, kaj novi obračun omrežnine pomeni za gospodinjstva s toplotnimi črpalkami in kaj za tista, ki imajo poleg teh tudi sončne elektrarne, smo skupaj s podjetjem Termo Shop, pripravili izračune. Izhajali smo iz 15-minutnih podatkov za konkretna gospodinjstva, saj le tako lahko izračunamo dejanski strošek omrežnine. V podjetju so v ta namen za odjemalce razvili tudi spletni kalkulator, s pomočjo katerega vsakdo lahko izračuna letni strošek omrežnine. 

Konkretno gospodinjstvo, ki ima 3 x 20 A varovalke in toplotno črpalko z močjo 8 kW, bo po novem plačalo več omrežnine za moč, letni strošek se bo povečal iz 82 na 255 evrov. Hkrati pa bodo plačevali manj omrežnine za prevzeto energijo, strošek se jim bo zmanjšal iz 454 na 212 evrov. Na letni ravni bo seštevek stroškov za omrežnino torej nižji za približno 69 evrov, s tem, da bo štiri zimske mesece znesek višji, drugih osem mesecev pa nižji kot do zdaj. 

Spremembe pri sončnih elektrarnah

Nekoliko drugačni pa so izračuni za gospodinjstva, ki imajo poleg toplotne črpalke tudi samooskrbno sončno elektrarno. Po novem bodo ta gospodinjstva plačevala nekoliko več omrežnine.

Koliko bodo zneski višji, je praktično nemogoče povedati, saj je to odvisno od tega, kolikšno dogovorjeno obračunsko moč so določili posameznemu gospodinjstvu. Do zdaj je večina omrežnino za moč plačevala za obračunsko moč 10 kW, zaradi česar so bili stroški za omrežnino res nizki. Na splošno velja, da bodo gospodinjstva s samooskrbnimi sončnimi elektrarnami, ki so jim zaradi obremenitev večjih od 10 kW določili višje dogovorjene obračunske moči, plačevala več. 

Preden predstavimo izračune omrežnine za gospodinjstva s sončnimi elektrarnami, Matic Slatinek, direktor prodaje v Termo Shopu, poudarja, da je treba ločiti samooskrbo z letnim obračunom oziroma letnim netiranjem in samooskrbo z novim, mesečnim obračunom po novi shemi. 

[video: 10772 / ]

Samooskrba z letnim netiranjem: znesek za omrežnino bo višji 

Poglejmo najprej omrežnino in samooskrbo z letnim netiranjem. Do zdaj so gospodinjstva plačevala omrežnino za moč glede na varovalke, v večini primerov so bile te 3 x 25 A, obračunska moč pa je bila 10 kW. Fiksni strošek omrežnine za moč je bil tako 9,71 evra na mesec oziroma 117 evrov na leto z vključenim DDV. 

Analizo novega obračuna omrežnine je naš sogovornik pripravil za uporabnika s samooskrbno sončno elektrarno, toplotno črpalko in električnim avtomobilom, ki mu je elektrodistributer glede na pretekle obremenitve omrežja določil višje dogovorjene moči. Po novem je dogovorjena moč v časovnem bloku 1 12,4 kW, v blokih od 2 do 5 pa 12,9 kW. 

Po uvozu 15-minutnih odčitkov v kalkulator omrežnine račun pokaže, da bo uporabnik po novem plačal 424 evrov omrežnine na leto oziroma v povprečju 35 na mesec. Če smo bolj natančni, bo znesek omrežnine za moč od novembra do vključno februarja (višja sezona) skoraj 72 evrov, v vseh ostalih mesecih pa dobrih 17 evrov. 

Razlika med stroški omrežnine po starem in stroški po novem je v tem primeru 307 evrov na leto. Vendar, kot poudarja Matic Slatinek, bi v tem konkretnem gospodinjstvu, če sončne elektrarne ne bi imeli, letni strošek elektrike znašal približno 3000 evrov. Poleg tega pa imetniku sončne elektrarne ni treba plačevati prispevka OVE in SPTE, zato imetnik sončne elektrarne tako še vedno plačuje bistveno nižje stroške energije od tistih, ki elektrarne nimajo.

Samooskrba po novi shemi: narediti bo treba miselni preskok

Nekoliko drugačen je izračun v gospodinjstvih z mesečnim obračunom električne energije iz samooskrbe, torej po novi uredbi. "Zagotovo so vračilne dobe v naložbo sončne elektrarne s hranilnikom električne energije daljše, kot so bile po prejšnjem sistemu, bolj kompleksen pa je tudi mesečni obračun," pravi Slatinek in doda, da smo v "novo dobo samooskrbe z mesečnim obračunom šele dobro vstopili, zato bo potrebno nekaj časa, da naredimo miselni preskok in ljudem realno predstavimo nove razmere na trgu z električno energijo."

Hranilnik namesto omrežja

Po novem omrežje ni več neomejen hranilnik viškov električne energije, zato je k sončni elektrarni smiselno prigraditi hranilnik. Ena glavnih lastnosti in prednosti hranilnika je zagotovo ta, da z njim zmanjšujemo obračunsko moč, z njim torej režemo ''konice''. O vrednostih zniževanja obračunske moči je natančno težko govoriti, ker gre za sisteme z različnimi kapacitetami baterijskih hranilnikov in pa različnih vršnih moči porabnikov.

Vendar pa hranilnik nima toliko kapacitete kot omrežje, zato je po besedah Slatineka dober rezultat, če s sončno elektrarno dosežemo od 50- do 60-odstotno samooskrbnost z električno energijo. 

Iz tega podatka izhajajo tudi izračuni, ki pa ne upoštevajo le novega omrežninskega akta, temveč celotne stroške za električno energijo. 

Izračun stroškov po novi shemi

Z uvozom 15-minutnih odčitkov lahko s programskimi orodji simulirajo sončno elektrarno in njeno proizvodnjo ter tako določijo delež samooskrbe iz sistema ter predstavijo povračilno dobo naložbe.

Najbolj zgovorni so konkretni primeri, zato je sogovornik izračun naredil za gospodinjstvo, ki na leto porabi 11.000 kWh električne energije. Če bi vso dobili iz omrežja, bi bil letni strošek zanjo 2090 evrov. 

S sončno elektrarno moči 10,56 kW in hranilnika električne energije s kapaciteto 14 kWh je bilanca naslednja: približno 6870 kWh proizvedene električne energije porabijo sproti, približno 4130 kWh pa je prevzamejo iz omrežja, hkrati pa 5210 kWh, kot višek oddajo v omrežje. 

Za 4130 kWh iz omrežja prevzete električne energije plača 785 evrov (0,19 evra/kWh), višek 5210 kWh prodajo po ceni 0,054 evra/kWh, kar je 281 evrov prihodkov. Letni strošek elektrike je torej 504 evre, kar je 1586 evrov manj, kot če bi vso električno energijo prevzemali iz omrežja. S sončno elektrarno in hranilnikom je mesečni strošek za elektriko z vsemi dajatvami približno 42 evrov, če ne bi imeli opisanega hibridnega sistema, pa bi bil približno 174 evrov. 

O hranilnikih električne energije in smiselnosti naložbe je znanega precej, pa vendar je v splošni javnosti še vedno veliko pomislekov in vprašanj. Zato vse bralce vabimo, da na Javni tribuni, ki jo organiziramo skupaj s podjetjem Termo Shop, postavijo vsa vprašanja o hranilnikih, njihovem delovanju, gospodarnosti naložbe, na katera želijo dobiti strokovne odgovore. 
Vprašanja o hranilnikih, na katera bo odgovoril Matic Slatinek iz Termo Shopa, lahko postavite tukaj. A ne odlašajte preveč, saj bo Javna tribuna odprta le do torka, 26. novembra. 
 

Subvencije velja izkoristiti

Naložba v opisani sistem se povrne v sedmih do 10 letih, odvisno od velikost sistema hranilnika in sončne elektrarne. Cene sončnih elektrarn so, po besedah Slatineka zdaj ugodne kot še nikoli, medtem ko je naložba v hranilnik električne energije še relativno visoka. Znižamo jo lahko s subvencijo, ki je za sončne elektrarne in hranilnike po novem sistemu 675 evrov/kW inštalirane moči sončne elektrarne, vendar ne več kot 40 odstotkov upravičenih stroškov.