Slovenci na leto zgradimo približno 2000 enostanovanjskih družinskih hiš, po podatkih Statističnega urada RS (SURS) pa površina stavb in neto stanovanjska površina že deset let vztrajno padata. Postali smo bolj racionalni in vse večkrat gradimo nekoliko manjše hiše.
Leta 2010 je bilo za enostanovanjske hiše izdanih 2265 gradbenih dovoljenj, povprečna površina posamezne stavbe je znašala kar 263 kvadratnih metrov, stanovanjske površine v njej pa je bilo 174 kvadratov. Pet let kasneje, leta 2015, je bilo izdanih 1928 gradbenih dovoljenj, padli pa sta tudi površina stavbe in stanovanjska površina. Prva na 249 in druga na 167 kvadratnih metrov.
Lani je bilo izdanih skoraj 2200 gradbenih dovoljenj, hiše pa so v povprečju še nekoliko manjše. Velike so 240, stanovanjska površina v njih pa 164 kvadratnih metrov.
V desetih letih smo Slovenci stanovanjsko površino novih hiš zmanjšali za 10 kvadratnih metrov oziroma nekaj manj kot šest odstotkov.
Trend se nadaljuje tudi letos
V prvih štirih mesecih letos je bilo izdanih 505 gradbenih dovoljenj za enodružinske hiše, največ januarja (203), in pričakovano najmanj aprila, le 64. Povprečna velikost hiše je le še 234 kvadratnih metrov, stanovanjska površina pa se je skrčila na 161 kvadratnih metrov.
To je površina, ki je po mnenju veliko arhitektov in tudi proizvajalcev montažnih hiš primerna za kakovostno, udobno bivanje štiričlanske družine. Marsikdo med njimi pa meni, da je celo prevelika, saj naj bi zadostovalo 160 kvadratnih metrov bruto površine.
Površina stanovanj niha
Pri velikosti stanovanj v večstanovanjskih stavbah trenda padanja velikosti stanovanj ni zaznati. Iz gradbenih dovoljenj, ki so bila za te izdana leta 2010, lahko izračunamo, da je bilo povprečno stanovanje veliko le 77 kvadratnih metrov, leta 2015 kar 104 in leta 2019 nekaj manj, 101 kvadratni meter.
Do konca aprila letos so investitorji dobili gradbena dovoljenja za 66 stavb, v katerih bo 507 stanovanj, njihova povprečna površina pa je padla na 95 kvadratnih metrov. Zanimiv je podatek, da bo povprečna površina stanovanja v stavbah pičlih 69 kvadratnih metrov.
Velik padec izdanih gradbenih dovoljenj
April je zaznamoval tudi občuten padec števila gradbenih dovoljenj, čeprav je vlada že v začetku meseca izdajo teh uvrstila med nujne zadeve in upravnim enotam naložila njihovo obravnavo in izdajo.
Izdanih je bilo 198 gradbenih dovoljenj za stavbe. To je za 33 odstotkov manj kot marca letos. Pri stanovanjskih stavbah je bil padec 42-odstoten. Površina načrtovanih stanovanjskih stavb naj bi bila manjša za 29 odstotkov.
Načrtovanih manj stanovanj kot marca
Z aprila izdanimi gradbenimi dovoljenji za stavbe je predvidena gradnja 196 stanovanj, kar je za četrtino manj kot mesec pred tem. Od teh naj bi zgradili 64 enostanovanjskih hiš (46% manj kot marca) in 132 stanovanj (17% več kot marca) v 13 večstanovanjskih stavbah.
Največ stanovanj v jugovzhodni Sloveniji
Na podlagi aprila izdanih gradbenih dovoljenji se bo največ stanovanj gradilo v jugovzhodni Sloveniji: 54 ali 28 odstotkov vseh. Sledijo gorenjska s 34 stanovanji (ali 17% vseh), osrednjeslovenska z 32 stanovanji (ali 16% vseh) in goriška statistična regija s 25 stanovanji (ali 13% vseh), v vseh ostalih statističnih regijah pa jih bo manj ali celo nič. V obalno-kraški in posavski statistični regiji so načrtovana po tri stanovanja, v zasavski pa tokrat ni bilo izdano nobeno dovoljenje za gradnjo stanovanj.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
Slovenci še vedno gradimo prevelike hiše. 300, 200 kvadratov, ko ostane eden sam v hiši, je pa problem. Ne morejo prodat, ne morejo vzdrževat in se vrtijo v začaranem krogu.