Od 52 milijonov evrov vseh subvencij občanom je bil največji del sredstev je bil odobren za različne ukrepe v energijsko učinkovitost stavb, skupaj 40,82 milijona evrov, 5,22 milijona evrov za e-vozila in 6,5 milijona evrov za sončne elektrarne za samooskrbo z električno energijo. Za energijske obnove blokov je bilo za 397 naložb izplačanih 4,9 milijona evrov.
Med vsemi ukrepi, ki jih subvencionira Eko sklad, so se občani največkrat odločili za subvencije za toplotne črpalke. Več kot 6000 jih je bilo vgrajenih, zanje pa so občani v povprečju dobili po 2275 evrov. Najmanj „zanimive“ naložbe v sončne sprejemnike za ogrevanje, saj je bilo teh naložb le 217, manj je bilo le naložb v skoraj ničenergijske hiše, vendar gre v tem primeru za bistveno večje naložbe.
„S temi spodbudami je bilo izvedenih več kot 24.000 okoljskih naložb v vrednosti okrog 345 milijonov evrov, za izvedbo katerih je bilo po oceni potrebnih letno okrog 4.300 delovnih mest. Če pa upoštevamo še posredne učinke na gospodarstvo, se lahko zaključi, da Eko sklad s svojimi spodbudami ustvari skoraj 7.000 »zelenih« delovnih mest. Spodbude Eko sklada imajo pomembne makorekonomske in okoljske učinke,“ nam je povedala direktorica Mojca Vendramin.
Ne Eko skladu so še izračunali, da bo z nepovratnimi spodbudami oziroma spodbujenimi investicijami lani vsako naslednje leto porabljenih 189 GWh ur manj energije in 177.035 ton manj izpustov ogljikovega dioksida.
Prihranek energije je tolikšen, kot če eno leto kar 42.000 povprečnih gospodinjstev ne bi porabilo niti ene kilovatne ure električne energije. Večina javnih pozivov za subvencije je odprtih tudi zdaj oziroma se bodo nadaljevali tudi letos, nadaljevali pod enakimi pogoji.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
