Iz podnebnega sklada se v državi sofinancira ukrepe in dejavnosti za večjo energijsko učinkovitost, razogličenje, obdelavo komunalnega blata, zmanjševanje energetske revščine, sofinanciranje programov na področju naravnih nesreč, če navedemo samo nekatere. Sredstva iz podnebnega sklada so namenjena občanom, občinam industriji, gospodarskim družbam.
V naslednjem triletnem obdobju naj bi bilo v podnebnem skladu skupaj okoli 355 milijonov evrov, in sicer 145,6 milijona evrov letos, 111,5 milijona evrov v prihodnjem letu in 97,7 milijona evrov v letu 2023.
Podrobneje smo pregledali subvencije, ki jih v naslednjih treh letih za ukrepe energijske učinkovitosti stavb lahko pričakujemo občani. Na voljo bodo v štirih sklopih, pri čemer je letos novost subvencioniranje trajnostne gradnje skoraj ničenergijskih stavb (sNES). Do letos sredstva za ta namen niso prihajala iz podnebnega sklada.
Trajnostna gradnja skoraj nič energijskih stavb
Po predlogu naj bi bilo letos na razpolago 280.000 evrov nepovratnih sredstev, naslednje leto pa naj bi se znesek precej povečal, predvidenih je kar 2,9 milijona evrov. Ob tem velja poudariti, da vsa sredstva ne bodo namenjena zgolj občanom, temveč tudi občinam.
Sofinancirana bo optimalna in trajnostna zasnova stavb, učinkovito vodenje, nadzor in izvedba projektov, kar dolgoročno zagotavlja nizke stroške obratovanja ter višjo kakovost bivalnega in delovnega okolja.
Najvišje spodbude bodo namenjene gradnji stavb z uporabo lesa, ki imajo vgrajene izolacijske materiale naravnega izvora in leseno stavbno pohištvo, hkrati pa s povečanjem rabe obnovljivih virov energije in z večjo energijsko učinkovitostjo stavb prispevajo k ciljem na področju nizkoogljičnega in krožnega gospodarstva, k povečanju odpornosti na vplive podnebnih sprememb, k manjši rabi naravnih virov in povečani rabi obnovljivih virov, so zapisali v predlogu.
Sofinancirane bodo nove naložbe v gradnjo ali nakup skoraj ničenergijskih novih eno- ali dvostanovanjskih stavb, celovita obnova starejših eno- ali dvostanovanjskih stavb in nakup stanovanj v novih ali obnovljivih skoraj nič-energijskihg tri- ali večstanovanjskih stavbah.
Zamenjava starih kurilnih naprav z novimi na lesno biomaso ali toplotnimi črpalkami
Lani je bilo iz naslova podnebnega sklad za ta namen izplačanih skoraj 17 milijonov evrov nepovratnih spodbud, za letos pa jih je predvidenih 18 milijonov. V naslednjih dveh letih naj bi se skupni znesek zmanjševal, za leto 2022 je predvidenih 14 milijonov evrov.
Sredstva so namenjena spodbujanju naložb rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitost v stanovanjskih stavbah. Sofinancira se zamenjava starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali z ogrevalnimi toplotnimi črpalkami za centralno ogrevanje stanovanjskih stavb. Upravičenci so občani.
Naložbe v večjo energijsko učinkovitost stavb
Tudi ta ukrep je namenjen posodobitvam ogrevalnih sistemov, zanj bo samo še letos na voljo 57.000 evrov, saj za naslednji dve leti sredstva niso več predvidena.
Namenjena so naložbam v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Sofinancirana bo vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe na območjih občin, ki imajo sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka ter kjer skladno z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom ni določen drug prednostni način ogrevanja in ostali ukrepi pri obnovi starejših stanovanjskih stavb na območjih občin s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka.
Zmanjševanje energetske revščine
Ukrepi za zmanjševanje energetske revščine so znani pod imenom ZERO, leni je bilo v okviru tega programa razdeljenih 56.000 evrov, letos pa bo sredstev več, 90.000 evrov.
Sredstva so namenjena zmanjševanju energetske revščine socialno ogroženih gospodinjstev. Občani se bodo pri strokovnem delavcu na njihovem centru za socialno delo z izpolnjenim letakom ZERO lahko prijavili na brezplačni obisk energetskega svetovalca na domu. Ta bo opravil energetski pregled stavbe, stanovalci pa bodo pridobili informacije o potrebnih spremembah za učinkovitejšo rabo energije. Poleg nasveta bodo dobili tudi paket enostavnih naprav za zmanjšanje rabe energije in vode (led sijalke, reducirne mrežice (perlatorje), podaljške za električno energijo s stikalom.
Sredstva iz podnebnega sklada predstavljajo le del nepovratnih spodbud, namenjenih občanom, drugi del pa prihaja na podlagi energetskega zakona in iz evropskega kohezijskega sklada.
Natančnejši pogoji za pridobitev subvencije za te in druge ukrepe, ki jih občanom dodeljuje Eko sklad, bodo znani, ko bo predlog programa podnebnega sklada sprejet na vladi in ko bo Eko sklad na podlagi tega lahko pripravil poslovni in finančni načrt za leto 2021. Kot nam je pred časom povedala direktorica Eko sklada Mojca Vendramin, naj bi se to zgodili maja letos.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
Cifre so naravnost smešne. 90.000 eur za zmanjšanje nergetske revščino....čakte no, a se norca delate...
od lesne biomase bi dovolil pelete in sekance. Drva ukinit. Tu nastaja največja svinjarija zaradi kurjenja mokrega lesa in možnosti kurjenja ostale svinjarije.
Vse lepo in prav, da smo usmerjeni "zeleno", toda v določenih občinah (Ljubljana recimo) pri zamenjavi stare peči za TČ se lahko pod nosom ubrišeš. Plina ne bom imel v bajti pa, če mi ga šenkajo. Ne samo varnost, tudi… ...prikaži več strošek ogrevanja s plinom je bistveno višji kakor s TČ. Bomo pa drva gonili dalje. Tale članek ni objektivno napisan.