Eko sklad že več let subvencionira naložbe v nove kotle na lesno biomaso, torej polena in pelete, toplotne črpalke (TČ), kondenzacijske plinske kotle in sprejemnike sončne energije (SSE) za ogrevanje.
Po zadnjih dostopnih podatkih se v zadnjih letih največ subvencij dodeli za TČ, najmanj pa za SSE. Tako so leta 2019 odobrili 5806 vlog za TČ in zanje skoraj 13,2 milijona evrov. V povprečju so ta posamezno TČ izplačali 2270 evrov.
Sledijo subvencije za nove kondenzacijske plinske kotle, teh je bilo 1806, skupna vrednost odobrenih vlog pa 3,2 milijona evrov ali 1770 evrov na posamezno vlogo.
Na tretjem mestu so kotli na lesno biomaso (kotel na polena). Odobrili so subvencije za 1708 vlog s skupnim zneskom skoraj šest milijonov evrov, torej v povprečju 3500 evrov za posamezno naložbo.
Zelo malo posameznikov pa se odloči za vgradnjo in subvencijo SSE za ogrevanje. Odobrili so le 175 vlog, znesek subvencij pa je bil nekaj več kot 180 tisoč evrov ali v povprečju dobrih 1000 evrov na posamezno naložbo.
Podatki kažejo, da se investitorji za vrsto ogrevalne naprave ne odločajo glede na višino subvencije temveč glede na druge dejavnike, značilne za posamezno stavbo in gospodarnost v danih razmerah. V odstotkih in tudi glede na višino naložbe je subvencija za toplotno črpalko nižja kot na primer za kotle na lesno biomaso ali kondenzacijske plinske kotle.
Višina spodbud za toplotne črpalke
Spodbuda je odvisna od tega ali gre za prvo vgradnjo TČ, torej v novogradnjo, ali za zamenjavo stare ogrevalne naprave. Poleg tega je odvisna tudi od tega, ali je občina, v kateri stoji hiša, sprejela odlok o načrtu za kakovost zraka.
Za novogradnje torej lahko dobimo največ 20 odstotkov vrednosti priznanih stroškov naložbe, a ne več kot:
- 2500 evrov za ogrevalno toplotno črpalko voda/voda ali zemlja/voda,
- 1000 evrov za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda.
Te subvencije veljajo za celotno Slovenijo ne glede na občinske odloke.
Pri zamenjavi stare ogrevalne naprave z novo TČ pa je višina subvencije lahko največ 40 odstotkov priznanih stroškov naložbe, a le v občinah, ki niso sprejele odloka o načrtu za kakovost zraka in ne več kot:
- 4000 evrov za ogrevalno toplotno črpalko voda/voda ali zemlja/voda
- 2500 evrov za ogrevalno toplotno črpalko zrak/voda.
Subvencija pa je lahko tudi do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe, če je občina sprejela odlok o načrtih za kakovost zraka, a ne več kot:
- 5000 evrov za ogrevalno toplotno črpalko voda/voda ali zemlja/voda
- 3200 evrov za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda.
Ob tem velja, da v primeru, ko je občina v odloku kot prednostni način ogrevanja zapisala ogrevanje na zemeljski plin, investitor do subvencije za toplotno črpalko ni upravičen.
Subvencija omejena na znesek 2500 ali 3200 evrov predstavlja 40 ali 50 odstotkov vrednosti priznanih stroškov naložbe le v primeru toplotnih črpalk za ogrevanje energijsko zelo varčnih hiš, saj naložbe v tiste, ki so namenjene ogrevanju energijsko bolj potratnih hiš, hitro presežejo znesek 10.000 evrov.
Višina spodbude za plinske kotle
Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2000 evrov na vgrajen plinski kondenzacijski kotel.
Subvencija za plinski kondenzacijski kotel za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe je lahko dodeljena le na območju občin s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka, in sicer zgolj na tistih območjih teh občin, kjer je skladno z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina.
Višina spodbude za kotle na lesno biomaso
Tudi pri teh naložbah so subvencije razdeljene glede na to, ali gre za prvo vgradnjo in ali je občina sprejela odlok o načrtih za kakovost zraka ali ne.
- 2000 evrov za kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, kar velja za celo državo.
Pri zamenjavi stare ogrevalne naprave z novim kotlom na lesno biomaso pa je višina subvencije lahko največ:
- 40 odstotkov priznanih stroškov naložbe, a ne več kot 4000 evrov, v občinah, kjer ni sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka.
- 60 odstotkov priznanih stroškov naložbe, a ne več kot 5000 evrov, v občinah, kjer je sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka.
Višina spodbud za sprejemnike sončne energije
Višina spodbude znaša do 30 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot:
- 300 evrov na kvadratni meter svetle površine sprejemnikov sončne energije.
Spodbude za naložbe v večstanovansjkih stavbah
Nepovratne spodbude so dostopne tudi etažnim lastnikom v večstanovanjskih stavbah, če se odločijo za obnovo skupne kotlovnice, kar pomeni, da poleg drugih posegov in posodobitev, zamenjajo tudi staro ogrevalno napravo za novo.
Subvencije lahko dobijo za novo toplotno črpalko, kotel na lesno biomaso ali kondenzacijski plinski kotel. V vseh primerih je subvencija omejena na največ 25 odstotkov priznanih strokov naložbe.
Etažni lastniki morajo vlogo za subvencijo vložiti pred začetkom del, medtem ko fizične osebe vlogo vložijo po zaključki del.
Občine, ki so sprejele odlok
Občine s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka so: Mestna občina Celje, Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Maribor (aglomeracija), Mestna občina Murska Sobota, Mestna občina Novo Mesto, Občina Trbovlje in Občina Zagorje ob Savi.
Subvencije za vgradnjo kotlov na lesno biomaso (v MO Maribor, Občini Miklavž na Dravskem polju, MO Celje in MO Murska Sobota) in toplotnih črpalk (le v aglomeraciji Maribor – tj. v MO Maribor ter Občini Miklavž na Dravskem polju) ni mogoče dodeliti, če je na konkretni parceli določen prednostni način daljinskega ogrevanja ali ogrevanja z zemeljskim plinom, in na tej parceli obstaja možnost priklopa na daljinsko ogrevanje oz. zemeljski plin.
