Kurilna sezona še zdaleč ni končana, a vendar je zdaj čas, da začnemo razmišljati o posodobitvi ogrevanja. To je treba posodobiti, če je peč, pa naj bo oljna, plinska ali na polena ali pelete stara več kot 20 let, kar pomeni, da je njen izkoristek precej slab, v kotlih na lesno biomaso pa je slabo tudi izgorevanje kuriva, zaradi česar zelo onesnažujemo okolje.
Če se želimo pametno odločiti, je treba čim več vedeti o zakonitostih posamezne vrste ogrevanja, potem pa narediti izračun stroškov. Upoštevati moramo stroške naložbe, stroške energenta in stroške vzdrževanja. Pomemben dejavnik je tudi udobje, s čimer mislimo na skladiščenje energenta in koliko časa ter dela bomo morali nameniti kurjenju.
Najprej primerjamo cene koristne energije posameznih energentov in na podlagi zdajšnje porabe izračunamo potencialne prihranke. Ti seveda nihajo, odvisno od cen energentov, vendar pretekle primerjave kažejo, da je razmerje med njimi ves čas podobno.
Trenutno razmerje cen energentov
Pri izračunu stroškov ogrevanja smo upoštevali, da za ogrevanje hiše potrebujemo 18.900 kWh energije. To zagotovimo z 2500 litri olja in oljnim kotlom s 75-odstotnim izkoristkom. Strošek v ogrevalni sezoni je tako 2240 evrov.
Primerjava cen energentov
Če imamo kotel na kurilno olje ali se morda ogrevamo na elektriko, se takšno ogrevanje splača zamenjati s katerim koli drugim ogrevalnim sistemom. Prihranki so precejšnji. Star kotel na zemeljski plin lahko zamenjamo z novim, strošek ogrevanja bo nižji nekaj čez 300 evrov na leto, še nižji pa, če se odločimo za toplotno črpalko, prihranek bo 500 evrov. Tudi star kotel na pelete se splača zamenjati s toplotno črpalko, saj prihranimo 470 evrov.
Upoštevajte tudi prostorske zmožnosti in udobje
A le prihranki pri energentu niso dovolj za odločitev. V urbanem okolju se za kotel na polena ali drva ne bomo odločili, ker energenta verjetno nimamo kje skladiščiti. Zato bomo kotel na kurilno olje raje zamenjali za kotel na zemeljski plin, seveda, če imamo možnost priključitve. Tudi toplotna črpalka bo zagotovo dobra izbira, če lahko zunanjo enota namestimo tako, da ne bo njen hrup motil nas in sosedov.
Na podeželju je najcenejše ogrevanje z drvmi, še posebej, če imamo svoja ali pa jih lahko ugodno kupimo nekje v bližini. V tem primeru velja razmisliti o novem piroliznem kotlu z boljšim izkoristkom, nekoliko dražje pa je ogrevanje s peleti. Na odločitev bo vplivalo tudi to, ali smo se pripravljeni vsako sezono ukvarjati s skladiščenjem drv ali pelet, poleg tega dnevno (drva) ali tedensko (peleti) polniti kurišče in ga vsaj enkrat na teden tudi čistiti. Pri odločitvi je treba upoštevati še redno čiščenje kotla in dimnika, ki ga mora vsaj dvakrat v kurilni sezoni opraviti dimnikar.
Višina naložbe vse postavi na glavo
Pomembno vlogo pri odločitvi ima tudi višina naložbe v nov ogrevalni sistem. Izračunali smo, v kolikšnem času se povrne naložba, pri tem pa upoštevali cene ponudnikov za kakovostnejše sisteme ogrevanja z montažo in subvencije Eko sklada, ki jih lahko dobimo. Ta je sicer odvisna tudi od tega, ali je občina, na območju katere živimo, sprejela odlok o kakovosti zraka ali ne, zato je treba višino subvencij natančno preveriti za vsak posamezni primer.
Višina naložbe v posamezni ogrevalni sistem odločitev lahko postavi na glavo. Naložbe, ki se povrnejo najkasneje v petih do sedmih letih so še gospodarne, tiste z daljšo dobo vračila pa ne.
Poudariti pa moramo, da so vsi izračuni zgolj ocene oziroma so informativni. Če porabimo več za ogrevanje, kot smo predvideli v izračunih, bodo z menjavo ogrevalnega sistema tudi prihranki višji, zato se bodo naložbe povrnile še hitreje. Enako velja, če se odločimo za cenejše ogrevaelne naprave, vendar je treba pri tem biti pozoren na njihove izkoristke, kakovost delovanja, pri toplotnih črpalkah tudi na hrup.
V izračunih nismo upoštevali stroškov vzdrževanja. Pomembno na skupne stroške v življenjski dobi ogrevalne naprave vplivajo predvsem pri kotlih na lesno biomaso, saj je k rednim letnim servisom treba prišteti še dimnikarske storitve. Prav tako nismo upoštevali stroškov za priključitev na zemeljski plin, med katere spadajo tudi stroški povezave od javnega razvoda v hišo, če ta še ni priključena.
Stroški ogrevanja bodo bistveno nižji, če zmanjšamo potrebo po energiji
Izračuni veljajo, če smo v hiši zamenjali le ogrevalni sistem in/ali tudi energent. Vendar dolgoročno to ni najboljša pot. Če le lahko, bi morali v starejših hiša najprej zmanjšati potrebe po toploti za ogrevanje, tako da toplotno izoliramo ovoj stavbe in vgradimo toplotno bolj izolativna okna, šele potem pa izberemo nov ogrevalni sistem.
"Stroški ogrevanja bodo bistveno nižji, če zmanjšamo potrebo po energiji" :)...najboljš da kupmo toplotno in sončno za 30 jurjev in imamo vse izključeno, in sedimo zunej nanulici na stolu. Da ne bo država propadla ker smo preveč na toplem. Malo… ...prikaži več se streznite. Človek ima telo na 37 stopinjah. Torej za preživetje zime potrebuje vsaj 25 stopinj v notranjih prostorih. Ogrel si bo pa tako, kot bo njemu najenostavnejše in najcenejše.
Najcenejša je najbližja pot z čimmanj dela. Torej vtičnica, in el.oljni radiator.,,ta ne posuši preveč zraka medtem ko ogreva...časovno stikalo, naštelaš da ti ustreza in preračunaš vnaprej. 800watt-na opcija, in da se vključi čimveč. Namreč oljni električnimradiatorji imajo ponavadi 3… ...prikaži več stopnje, najbolj na najnižji stopnji in da se vključi čimvečkrat. A vendar ga obvezno omejiti na časovno stikalo. Programska ura, ročna z 15 minutno nastavitvijo. Direktno gretje, vsako sobo nastaviš tok ko rabiš.
Ma ja, pri drveh moraš računat vsaj en kapsl ko greš naložit, pa se računica podere...., TČ zmaga, jeseni vklopiš in čakaš pomlad....