Direktiva je bila nazadnje posodobljena leta 2018, države članice pa so jo uvedle v nacionalno zakonodajo. Del te je tudi obvezna gradnja skoraj ničenergijskih stavb (sNES), ki pri nas velja od 1. januarja lani.
Tri četrtine stavb je energijsko neučinkovitih
Pregled stanja na področju energijske učinkovitosti stavb v EU pa kaže, da je kljub prenosu direktive v nacionalne zakonodaje več kot tri četrtine vseh stavb energijsko neučinkovitih, poganjajo pa jih večinoma fosilna goriva. Skrbi tudi napoved, da naj bi jih od teh kar od 85 do 95 odstotkov obstajalo še leta 2050. Stavbe porabijo 40 odstotkov energije in ustvarijo 36 odstotkov emisij toplogrednih plinov. Težava so tudi delne prenove, teh je večina, ki ne ustvarijo zadostnih prihrankov rabe energije.
To so zagotovo pomembni razlogi, zaradi katerih je Evropska komisija konec lanskega leta predstavila predloge za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb in predlagala uskladitev pravil z zelenim dogovorom oziroma programom Pripravljeni na 55 in razogličenje stavbnega fonda do leta 2050.
Iz sNES v NES
Revizija direktive tako prinaša kar nekaj pomembnih sprememb, ki jim bodo morale države članice slediti v prihodnjih letih. Prva med njimi je ta, da tudi gradnja skoraj ničenergijskih stavb ne bo več zadosti učinkovita. Novi standard bo ničenergijska stavba (NES). Temu bodo do leta 2027 morale zadostiti vse novozgrajene javne stavbe, od leta 2030 pa bo standard veljav prav za vse stavbe, tudi družinske hiše.
Do takrat bomo lahko gradili hiše v sNES standardu, vendar pa velja poudariti, da kljub njegovi enoletni veljavnosti, pri nas še vedno nimamo ustreznega podzakonskega akta, ki bi sploh omogočal načrtovanje takšne stavbe, saj pristojno ministrstvo za okolje in prostor še vedno ni sprejelo novega pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki ga projektanti in graditelji čakajo že skoraj dve leti.
Prenovljene energetske izkaznice
Strožji standard NES bo prinesel spremembe tudi na področju energetskih izkaznic. V razred A bodo tako lahko spadale le stavbe, ki bodo izpolnjevale ta standard. Tudi sicer naj bi se lestvica razredov energijske izkaznice posodobila, tako da se bo večina stavb porazdelila v razredih od B do F, v razred G pa naj bi spadalo 15 odstotkov najslabše energijsko učinkovitih stavb.
Zahteve za obstoječe javne in nestanovansjke stavbe bodo nekoliko strožje kot za obstoječe stanovanjske stavbe, saj direktiva zanje predvideva minimalni standard energijske učinkovitosti. Po 1. januarju bodo morale te stavbe namreč dosegati najmanj razred F energijske učinkovitosti, po 1. januarju 2030, pa najmanj razred E.
Baze o energetski učinkovitosti stavb naj bi bile skladno z zahtevo revizije javno dostopne, s čimer naj bi povečali kakovost informacij.
Meritve emisij in kakovosti zraka
V reviziji direktive je pomembna pozornost namenjena tudi zdravemu bivanjskemu okolju in ogljični odtis skozi celoten življenjski cikel stavbe, kar je novost.
Tako ne bo pomembna le energijska učinkovitost stavbe temveč tudi upoštevanje izpustov emisij toplogrednih plinov oziroma ogljični odtis stavbe v življenjskem ciklu. Zato revizija vključuje tudi obvezne meritve emisij ogljika, ki nastanejo pri uporabi oziroma obratovanju stavbe in tiste, ki nastanejo pri proizvodnji materialov, pri transportu, med gradnjo. Izračun in poročanje o emisijah naj bi bilo od januarja 2027 obvezno za nove stavbe, ki so večje od dva tisoč kvadratnih metrov, od januarja 2030 pa za prav vse novogradnje.
Kakovost bivalnega okolja in zraka v njem bo sicer še vedno v pristojnosti posamezne države članice, vendar je v reviziji direktive nova zahteva, s katero naj bi zagotovili visoke standarde v zaprtih prostorih. Vse nove NES naj bi bile opremljene z merilnimi in nadzornimi napravami, ki bodo spremljale kakovost zraka v prostorih. Enaka zahteva naj bi veljala tudi za stavbe, ki se bodo deležne večjih prenov.
Predlog prinaša tudi uvedbo enotnega "potnega lista" za prenovo stavb, ki lastnikom zagotavlja orodje za lažje načrtovanje in postopno obnovo na raven brez emisij.
Sredstva za obnovo naj bi bila delno na voljo iz programa EU za odpornost in okrevanje po pandemiji covida-19, delno pa tudi iz posebnega socialnega podnebnega sklada, ki naj bi ga vzpostavili leta 2025.
Kaj pa če kdo želi živeti v mrzli bajti, kaj potem jo mora pozimi hladit? Če je preveč izolirana, jo bojo celo prdci segrevali, prdonji pa vroče?
Energetski fundamentalizem.
Luksi, sandi76, avtorica je omenila "Pripravljeni na 55 in razogličenje stavbnega fonda do leta 2050". Pripravljeni na 55 pomeni znižanje emisij toplogrednih plinov za 55% do 2030. Smo (ne)pripravljeni. Cilji so diktirani s podnebnimi dogovori, v tem primeru z lansko… ...prikaži več glasgowsko konferenco. Ne bo vama všeč, toda nacionalne politike se bodo ravnale po mednarodnih dogovorih. Manj porabljene energije pomeni manj sproščenega CO2. Kar bo pa zelo drago.