Kot je znano, so občani, ki so v prejšnjem letu gradili nove skoraj nič energijske hiše (sNES) ali celovito energijsko obnavljali obstoječe, dolgo čakali na možnost pridobitve nepovratnih sredstev. Lani denarja za ta namen namreč ni bilo, saj je sredstev iz prejšnjega poziva zmanjkalo že januarja, potem pa smo celo leto zaradi različnih zapletov in tudi zavlačevanja vlade čakali na nov javni poziv Eko sklada.
Subvencije tudi za nazaj
Nov javni poziv, po katerem bo občanom na voljo šest milijonov evrov nepovratnih sredstev, je bil v Uradnem listu objavljen zadnji dan lani. Večina zahtev in določil ostaja enakih, kot so veljala v pozivu iz leta 2019, prinaša pa novi poziv dve bistveni spremembi.
Prva je ta, da bodo za nepovratna sredstva lahko kandidirali tudi občani, ki so začeli graditi, obnavljati ali so kupili nepremičnino, po 1. januarju 2021. Pod pogojem, da nepremičnina izpolnjuje pogoje iz novega poziva, torej je skoraj ničenergijska. Sredstva pa so na voljo tudi vsem, ki izpolnjujejo pogoje in bodo šele začeli graditi, obnavljati ali načrtujejo nakup sNES nepremičnine.
Subvencije po novem višje
Druga velika sprememba pa so višje subvencije. Te so sicer tudi po novem odvisne od računske rabe energije za ogrevanje in hlajenje stavbe, povzete iz izračuna PHPP, in skupine, v katero se stavba uvršča glede na vrsto vgrajenega izolacijskega materiala v toplotnem ovoju stavbe in vrsto zunanjega stavbnega pohištva.
Odvisne so tudi od tega, ali gre za novogradnjo ali prenovo obstoječe nepremičnine, saj so tudi tokrat namenjene:
A – gradnja ali nakup skoraj ničenergijske nove eno- ali dvostanovanjske stavbe; kar pomeni gradnjo celotne stavbe ali pa nakup stavbe v določeni gradbeni fazi (tj. gradnja ni dokončana), ki jo bo vlagatelj dokončal tako, da bo ustrezala pogojem javnega poziva.
B – skoraj ničenergijska prenova starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe; stavba mora biti vsaj minimalno komunalno opremljena in dokončana, gradbeno dovoljenje zanjo pa je bilo izdano pred 1. julijem 2010.
C – nakup stanovanja v novi ali prenovljeni skoraj ničenergijski tri- in večstanovanjski stavbi; velja le za prvega kupca, če je bila prodajna pogodba ali druga veljavna listina z zemljiškoknjižnim dovolilom prodajalca za vpis lastninske pravice v korist kupca sklenjena po 1. januarju 2021.
Subvencije za novogradnje (A)
Za stavbe, ki izpolnjujejo pogoj rabe energije za ogrevanje manj kot 10 kWh/m2 na leto in imajo:
- toplotni ovoj pretežno (70%) iz naravnih materialov (celuloza, lesni kosmiči …) ter lesena okna, 150 evrov/m2, (prej 135)
- toplotni ovoj pretežno (70%) iz mineralnih materialov (mineralne volne, penjeno steklo), 110 evrov/m2 (prej 100)
- toplotni ovoj z več kot 30 % volumskega deleža toplotno izolacijskih materialov iz sintetičnih materialov (EPS, XPS), 85 evrov/m2 (prej 75)
Za stavbe, ki izpolnjujejo pogoj rabe energije za ogrevanje manj kot 15 kWh/m2 na leto in imajo:
- toplotni ovoj pretežno (70%) iz naravnih materialov (celuloza, lesni kosmiči …) ter lesena okna, 130 evrov/m2, (prej 115)
- toplotni ovoj pretežno (70%) iz mineralnih materialov (mineralne volne, penjeno steklo), 90 evrov/m2 (prej 80)
- toplotni ovoj z več kot 30 % volumskega deleža toplotno izolacijskih materialov iz sintetičnih materialov (EPS, XPS), 75 evrov/m2 (prej 65).
V vseh primerih velja, da subvencija ne sme preseči 30 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Subvencija se prizna do 150 m2 neto ogrevane in prezračevane površine stavbe, če je ta samostojna enostanovanjska stavba in do 120 m2 neto, če je vrstna enostanovanjska stavba ali za enostanovanjsko stavbo v dvojčku ali za eno stanovanje v samostojno stoječi dvostanovanjski stavbi.
Subvencije za celovite energijske prenove (B)
- toplotni ovoj pretežno (70%) iz naravnih materialov (celuloza, lesni kosmiči …) ali mineralnega izvora (mineralne volne, penjeno steklo), 220 evrov/m2, (prej 200)
- toplotni ovoj z več kot 30 % volumskega deleža toplotno izolacijskih materialov iz sintetičnih materialov (EPS, XPS), 190 evrov/m2 (prej 170).
V obeh vseh primerih velja, da subvencija ne sme preseči 40 odstotkov priznanih stroškov naložbe, dodeljena pa je lahko za največ 200 m2 neto ogrevane in prezračevane površine stavbe, če je ta samostojna enostanovanjska, in za največ 150 m2 za vrstno enostanovanjsko stavbo, za enostanovanjsko stavbo v dvojčku ali za eno stanovanje v samostojno stoječi dvostanovanjski stavbi.
Obvezno prezračevanje z rekuperacijo
Druge zahteve, ki jih morajo izpolnjevati stavbe, tudi v novem pozivu ostajajo enake, kot so veljale po starem. Novogradnje morajo izpolnjevati pogoj, da raba energije za ogrevanje ne presega 15 kWh/m2 na leto, enako velja za hlajenje, pri prenovah pa velja je meja za ogrevanje 25 kWh/m2 na leto, za hlajenje pa enako kot pri novogradnjah.
Toplotna prehodnost zunanjega ovoja je pri novogradnjah lahko največ 0,15 W/m2K, pri obnovi pa 0,17. Gradbeni elementi, ki mejijo na tla ali poti neogrevanemu prostoru, imajo lahko pri novogradnjah toplotno prehodnost največ 0,17, pri obnovljenih pa 0,20 W/m2K.
Najvišja dovoljena toplotna prehodnost stavbnega pohištva pri vseh je lahko 0,90 W/m2K, vgrajeno pa mora biti po RAL-smernicah. V vseh mora biti obvezno vgrajeno mehansko prezračevanje z rekuperacijo, z najmanj 80-odstotnim izkoristkom, v primeru entalpijskega izmenjevalca je ta lahko 74-odstoten. Vse stavbe morajo tudi opraviti test zrakotesnosti, pri novogradnjah velja vrednost 0,60 h-1, pri obnovljenih pa 1,20 h-1.
Najmanj polovica energije iz obnovljivih virov
Ostajata tudi pogoja o količini obnovljivih virov energije in uporabi električne energije. Najmanj 50 odstotkov letne dovedene energije za delovanje stavbe (ogrevanje, hlajenje, razvlaževanje, prezračevanje, priprava tople vode in razsvetljava) mora izvirati iz obnovljivih virov energije. Izjema so stavbe, ki so oskrbovane iz energijsko učinkovitega distribucijskega sistema toplote ali hladu in iz naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom.
V sistemih ogrevanja, pohlajevanja, prezračevanja ter priprave tople sanitarne vode morajo biti vgrajeni sodobni generatorji toplote in hladu ter ostale sodobne naprave, ki imajo visoko energijsko učinkovitost. Neposredno ogrevanje stavbe in sanitarne vode z električno energijo ne sme presegati 10 odstotkov skupnih letnih toplotnih potreb.
Navedene zahteve bodo na Eko skladu preverjali na podlagi izračunov in dokazil iz elaborata energijske učinkovitosti sNES, izračuna po metodologiji PHPP za skoraj ničenergijske stavbe, projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) ter načrtov projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI).
Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma prejel 21.758 $, prejšnji mesec pa sem plačal 29.467 $ za 3-urni delovnik. To naredim ............ >>>>>>>>>> 𝐖𝐰𝐰.𝑫𝒐𝒖𝑰𝒏𝒄𝒐𝒎𝒆.𝐜𝐨𝐦