V dvanajstih dneh festivalskega programa so si obiskovalci lahko ogledali osem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu, predstavo, namenjeno mlajšemu občinstvu, ter se udeležili devetih dogodkov bogatega dodatnega programa, od bralnih uprizoritev, okroglih miz, problemskih razgovorov, predstavitve prevodov slovenske dramatike v tujini, novih knjižnih izdaj slovenske dramatike, tradicionalnega dneva nominirancev do dveh gledališko-koncertnih dogodkov.
»V Prešernovem gledališču Kranj smo ponosni na odlično izvedbo festivala. Zahvaljujemo se vsem ustvarjalcem, producentom, sodelavcem in obiskovalcem, ki so z nami praznovali slovensko dramatiko. V ta nepredvidljiv in turbulenten čas smo skupaj vnesli nekaj miru, premisleka in čarobnosti gledališča,« je ob koncu festivala povedal direktor Prešernovega gledališča Jure Novak.
Na sklepni slovesnosti so najprej podelili nagradi Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, in sicer nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo in priznanje Vladimirja Kralja za dosežke v zadnjih dveh letih. Sledila je podelitev še sedmih festivalskih nagrad.
Prešernovo gledališče nagrado po izboru občinstva podeljuje v sodelovanju s časopisom Gorenjski glas in Mestno občino Kranj, zato je zmagovalno predstavo razglasil kranjski podžupan Janez Černe. Gledalci so po vsaki predstavi prejeli glasovnico in uprizoritev nagradili s točkami od 1 do 5. Letošnje festivalsko občinstvo je najbolj prepričala uprizoritev In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek, Andreja Inkreta, v režiji Matjaža Bergerja, ki je nastala v produkciji Anton Podbevšek Teatra in SNG Nova Gorica v sodelovanju s Cankarjevim domom in Galerijo Božidar Jakac. Uprizoritev je prejela povprečno oceno 4,897.
Izmed osmih uprizoritev v tekmovalnem programu selektorja Roka Andresa je strokovna žirija, ki so jo sestavljale Diana Koloini (predsednica), Viktorija Rangelova in Tery Žeželj, soglasno razglasila, da Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev prejme Solo Nine Rajić Kranjac in ekipe ustvarjalcev, v režiji Nine Rajić Kranjac, ki je nastala v produkciji Maske Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča. »Uprizoritev Solo je kompleksen in polnokrven dogodek srečanja skupnosti. Te skupnosti uprizoritev ne predpostavlja, ampak jo nenehno preobrača, ukinja in na novo vzpostavlja. Po vsebini in izrazu je zelo pogumna in gledališko inventivna,« je med drugim v obrazložitvi zapisala žirija.
Nagrado Tedna slovenske drame za najboljšo igralko tekmovalnega programa je po presoji žirije prejela Marjuta Slamič za vlogo Bogdane v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj Simone Semenič, v režiji Jureta Novaka, ki je nastala v produkciji SNG Nova Gorica in Slovenskega mladinskega gledališča. »Marjuta Slamič odpira prostor za iskanje tistega onkraj mej gledaliških konvencij in reprezentacije na odru. Gradi močan in prizemljen lik, ki se ne ulovi v moški pogled, ampak z likom Bogdane vzpostavi žensko in njeno telo kot avtonomna, osvobojena patriarhalnih vzorcev in zgodovinskega sramu. Ob angažmaju celotnega ansambla je prav Marjuta Slamič tista, ki predstavo nekako poganja in osredišča,« je zapisala žirija.
Nagrado Tedna slovenske drame za najboljšega igralca tekmovalnega programa je po presoji žirije prejel Benjamin Krnetić za vlogo v uprizoritvi Solo. Kot je v obrazložitvi zapisala žirija, »Benjamin Krnetić zagotavlja trdno oporo gledališkemu dogodku, ki je osredotočen na avtorico in njeno gledališko zgodbo. V prvem delu uprizoritve nas vodi skozi zelo raznolike gledališke situacije in z lahkoto menjuje različne moduse. Spontano in subtilno gradi odnos med predstavo in občinstvom, ki ga ves čas vključuje v nastajajočo skupnost. Pokaže širok razpon igralskih izrazov in veščin, ki jih obvladuje z ustvarjalno inteligenco in eruptivno energijo.«
Posebno nagrado Tedna slovenske drame za kreacijo, ki inventivno povezuje različne gledališke jezike, je po presoji žirije prejla uprizoritev Under construction kolektiva Počemučka, v režiji Aljoše Lovrića Krapeža in produkciji Gledališča Glej. »Avtorska predstava je izrazit nastop najmlajše generacije gledaliških ustvarjalcev. Kolektiv ustvarja lasten gledališki izraz in vanj vnaša prvine predmetnega, lutkovnega in pripovednega gledališča. Senzibilno navigira s krhkimi materiali ter se z njimi pogumno sooča, ne da bi težil k iskanju večjih poudarkov ali konfliktov,« je zapisala žirija.
Grumova nagrada spet ženski avtorici
Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo slovensko dramsko besedilo so letos podelili že triinštiridesetič. Med devetindvajsetimi prispelimi besedili je v sestavi Vesna Jevnikar (predsednica), Jakob Ribič in Tomaž Toporišič nominirala štiri besedila, nagrado pa so na koncu soglasno podelili Katarini Morano za besedilo Usedline.
»Igra je tako dokument nekega življenja, njegov odtis – tu ni posebej presenetljivih ali presunljivih zapletov in preobratov, ni nobenih velikih zgodb ali posebej napetih situacij, niti kakšnih bistveno ambicioznih likov. Vse je zelo preprosto, enostavno, nemara celo banalno ali trivialno, toda prav skozi takšne partikularnosti, specifičnim osebam lastne in intimne drobce, tekst vstopa v obče in tako iznajde način, kako seči prek sebe in do nas. Čeprav ne gre za kakšne velike dogodke ali zgodbe, marveč za malenkosti, detajle, podrobnosti, ki se nam v času, ko se nam dogajajo, nemara niti ne zdijo tako pomembni in jih morda niti ne opazimo, nas prav takšni majhni drobci, ki se postopoma usedajo na dno naše biti, definirajo in konstituirajo kot osebnosti. Tej ideji tekst spretno sledi tudi na ravni dramske strukture, ki je zgrajena iz prav takšnih drobnih vtisov in fragmentov ter spisana v skorajda že (hiper)naturalističnem slogu,« je med drugim v obrazložitvi zapisala žirija.
Ista žirija je podelila tudi nagrado za mladega dramatika. Na natečaj za to, za katero se potegujejo avtorji, stari do trideset let, je letos prispelo devet besedil. Tokrat jih je najbolj prepričala Ela Božič z besedilom Interpretacija Sanje.
