Odkritje spominske plošče na Omanovi domačiji sta Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka in Občina Škofja Loka pripravila na današnjo 34. obletnico ustanovitve Slovenske kmečke zveze, ki se je zgodila 12. maja 1988 na javni kmečki tribuni v dvorani Hotela Union v Ljubljani.
Kot je v današnjem slovesnem nagovoru dejal predsednik Pahor, je bila ustanovitev Slovenske kmečke zveze prelomnica v slovenskem političnem življenju. "O strankarstvu, kot ga poznamo danes, se je tedaj še potiho govorilo in v ozkih krogih. Dejstvo, da so se v Unionski dvorani sešli slovenski kmetje in njihovi misleci ter ustanovili svojo zvezo, je imelo močan uporniški značaj," je pojasnil.
Na čelo te zveze in v ospredje sprememb je stopil Ivan Oman, kmet iz Zminca v Poljanski dolini, ki se je formiral v avtentičnega in verodostojnega voditelja, naposled v slovenskega narodnega buditelja. "Njegova politična vloga je namreč daleč presegala ozke stanovske interese, marveč jih je vedno umeščala v kontekst slovenskega narodnega vprašanja, z močnimi poudarki tradicije in sociale," je poudaril Pahor.
Kot je navedel, Omana zaradi njegovega dela v Slovenski kmečki zvezi, v predsedstvu Republike Slovenije ter v začetkih novega poglavja slovenskega parlamentarizma, zlasti pa zaradi njegove popolne premočrtnosti in predanosti samostojni neodvisni Sloveniji, danes štejemo med najpomembnejše politične voditelje novejše slovenske politične zgodovine.
Škofjeloški župan Tine Radinja je spomnil, da je bilo v tisočletni zgodovini Škofje Loke mnogo slavnih, zaslužnih in znanih, Oman pa ima med njimi prav posebno mesto. Današnji rodovi se leta 2019 preminulega Omana spominjajo po njegovi zavezanosti za javno, skupno dobro, po njegovi pripravljenosti, da ob kmetiji in družini opravi ogromno dela za boljšo Slovenijo.
"Častno priznanje Občine Škofja Loka mu je bilo podeljeno, ker se je zavzemal za demokracijo in svobodo, ker je vključeval različne miselne tokove in različne vrednote, da bi bilo Škofji Loki in Sloveniji lepše in boljše," je poudaril Radinja, ki so mu v spominu ostale Omanove misli, da tudi v politiki dobro premaga slabo in da je vredno vztrajati ter žrtvovati del sebe za to, da bi bilo skupnosti bolje.
Radinja je prepričan, da se bo z odkritjem spominske plošče spomin na Omana ohranjal in prenašal naprej. Na plošči piše, da se je na tej domačiji rodil in živel Ivan Oman - kmet, slovenski domoljub in narodni buditelj, član predsedstva RS v času osamosvajanja, prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, prve demokratične slovenske politične stranke po drugi svetovni vojni.
Omanova domačija pa ni le rojstna hiša Ivana Omana, temveč se je v njej rojevala tudi slovenska pomlad. V tej hiši je bil 27. oktobra 1989 dosežen dogovor o ustanovitvi Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je imela odločilno vlogo v procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije.
Ploščo je skupaj s Pahorjem in Radinjo odkril tudi gospodar domačije, Omanov sin Janez Oman. Dogodka so se udeležili tudi drugi Omanovi sorodniki in domačini. Prav tako so bili prisotni Omanovi politični sodelavci iz časa osamosvojitve, med njimi Lojze Peterle in Jožef Školč. Dogodka pa so se med drugim udeležili tudi predstavniki Slovenske ljudske stranke, ki danes praznuje 34. obletnico ustanovitve.
