Direktor Šolskega centra Martin Pivk je pojasnil, da želijo s srečanjem, ki so ga pripravili v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Škofja Loka, Gospodarsko zbornico Slovenije, Regionalno zbornico Gorenjske, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Razvojno agencijo Sora in Občino Škofja Loka, zbližati delodajalce in dijake, hkrati pa navdušiti tudi osnovnošolce za izobraževanje v Škofji Loki. Na tovrstnih srečanjih, včerajšnje je bilo že šesto, dajejo posebno pozornost vajeništvu kot odlični priložnosti za začetek poklicne kariere. In vajeništvo, kjer je potrebno tesno sodelovanje šole in podjetja, se je prav v Škofji Loki, na kar so zelo ponosni, "dobro prijelo", najboljši smo v Slovenji, so se pohvalili.
"Prvo leto je bilo na srečanju 28 delodajalcev, danes jih je tu že 66. Prvi stik z delodajalcem je zelo pomemben in pomembno je tudi, da je možno izbirati in vedeti, kakšne so prednosti vajeništva in praktičnega usposabljanja z delom. Kdo je ta delodajalec, pri katerem bodo sklenili vajeniško pogodbo ali pridobili kadrovsko štipendijo in kje bodo na praktičnem delovnem usposabljanju," je pripovedoval direktor Pivk.
Osrednji del včerajšnjega dogajanja v Škofji Loki, ki je pritegnil predvsem starejšo publiko, je bila okrogla miza, na katerem so o pomenu sodelovanja izobraževanja in gospodarstva ter o prihodnjih izzivih razmišljali tudi Iztok Novak, direktor podjetja Polycom, Andrej Megušar, direktor podjetja LTH Castings, Uroš Mesec, direktor podjetja Mebor, Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Branka Hrast Debeljak, direktorica Sektorja za srednje in višje šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, in Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS.
V Polycomu, je poudaril Iztok Novak, "mlade vidimo kot tiste, ki iz šol prinašajo sveže znanje in pomembno se nam zdi nadaljevati z razvojem vajeništva, kajti že med izobraževanjem jim skozi timsko delo posredujemo svojo kulturo in vrednote".
Zgleden primer sodelovanja med gospodarstvom in šolo
Branka Hrast Debeljak, direktorica Sektorja za srednje in višje šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, je na vprašanje, kakšno je njeno mnenje, ali bi res morali izobraževalne programe hitreje prilagajati, medtem ko strokovnjaki svarijo pred tem, da je treba imeti pravo mero, odgovorila, da je izobraževanjepred velikim izzivom in da se strinja o svarilu o zdravi meri.
"Izobraževalni sistem ima vlogo in poslanstvo, da mladim posreduje temeljna znanja iz strokovnih področij, in še da jih poleg tega tudi opolnomoči. Tako jim razvijemo kompetence, kreativnost, kritično mišljenje, komunikativnost. Vse to bodo mladi potrebovali, da se celostno razvijejo ter se bodo lahko v prihodnosti odzivali na potrebe na trgu dela, se pravi, da bodo fleksibilni. Izobraževanje strokovnih poklicev ima to prednost, da temelji na socialnem partnerstvu. Gospodarstvo ima možnost, da odgovarja na trenutne izzive in spremembe tako preko kurikuluma kot tudi preko praks. In naš izobraževalni sistem je sposoben v sodelovanju s partnerji odgovarjati na izzive," je zatrdila predstavnica ministrstva, v nadaljevanju pa pohvalila Šolski center Škofja Loka kot zgleden primer sodelovanja med šolo in gospodarstvom, med organizatorjem in mentorjem, na temo, kako se hitro odzivati na novosti.
Tako direktor LTH Castings Andrej Megušar kot tudi Jernej Salecl z ministrstva za gospodarstvo sta si bila enotna, da bi bilo dobro dodatne korake napraviti že v osnovni šoli.
"Želim, da bi se izobraževanje bolj prilagajalo potrebam podjetij. S tem bi tudi zmanjšali strukturno brezposelnost in želim si, da bi promovirali tehnične poklice, ne samo družboslovnih," je bil kritičen Megušar.
Salecl pa je dejal, da vsa "resna podjetja vlagajo v kadre in tako lahko ustvarjajo višjo dodano vrednost. Večja dodana vrednost poskrbi za večjo socialno blaginjo. Želim si, da vsa podjetja sledijo višji dodani vrednosti, kajti potem bo država lahko pobrala več davkov in bo lahko imela bolj kakovostno infrastrukturo za vzgajanje kadrov, tudi učitelji bodo lahko imeli boljše plače in bodo bolj motivirani za še boljše delo."
Na Gorenjskem bi potrebovali tehnični fakulteti
Gostje so se na okrogli mizi dotaknili še več drugih tem, tudi pomanjkanja učiteljev, kajti že v naslednjem šolskem letu bo težko zagotoviti šolski kader, je izpostavil predsednik DS Marko Lotrič, a nato skoraj v isti sapi opozoril na nujnost dveh fakultet na Gorenjskem, fakultete za strojništvo in fakultete za mehatroniko, vse to pa z namenom, da bi mladi ostali v krajih in opravljali prakso v podjetjih na Gorenjskem.
In kako so včeraj gradili kariere na stojnicah? Priložnosti je bilo zares obilo.
Uroš Biber, direktor družinskega podjetja Beja iz Zavrha pod Šmarno goro, je imel na stojnici razstavljen model turbopolnilnika, v ozadju pa se je šopiril porsche.
Uroš Biber, direktor podjetja Beja.
Povedal nam je, da so družinsko podjetje s 30-letno tradicijo in trenutno 15 zaposlenimi. "Smo generalni zastopnik za turbo polnilnike za osebna in gospodarska vozila, ukvarjamo se tudi z grelno in hladilno tehniko v vozilih, specializirali smo se za porscheje in porchejev servis ter na restavriranje starejših porschejev ... Danes pa tu iščem avtomehanike, avtoelektrikarje, ki se že ali se še bodo izobraževali v Škofji Loki, v našem podjetju pa bi se vzporedno usposabljali za vajence oziroma se naučili, česar se ni mogoče naučiti v šoli. Za restavriranje, na primer, moraš imeti veliko izkušenj. Vsi avtomobili in motorji namreč niso sodobni in je potrebno imeti veliko znanja. Radi vlagamo v ljudi, zato da znajo čez določen čas samostojno delati. Vse je na dolgi rok in moram reči da tisti, ki pridejo k nam, tudi ostanejo, saj jim nudimo širino, kar konkretno pomeni od menjave olja do razdiranja, popravljanja in sestavljanja."
Na vprašanje, kako je nagrajevanjem, pa je sogovornik odgovoril, da se ravnajo po predpisih. Za 1. letnik je mesečna nagrada 250 evrov, za drugi letnik 300 evrov in za tretji letnik 400 evrov, če pa že kdo zna delati samostojno, se o tem dogovorijo. "Če nekdo nekaj prispeva oziroma da, mu to poskušamo čimveč vrniti. Vlagamo torej v ljudi z upanjem, da bomo pridobili nekoga, ki bo dober delavec. Kar opažam pri mladih je, da ne znajo več delati z rokami, vse je na telefonu, vse mora biti narejeno hitro, pogledati je treba le facebook in se pohvaliti, glej kaj sem naredil ... Manjka torej potrpežljivosti, vztrajnosti - in tudi tega se je treba naučiti. Seveda, gre za drugačno generacijo in seveda se bomo morali tudi mi prilagoditi, sicer bomo mi, stari, odplavali, " se je nasmehnil direktor Biber.
Obsežno se je predstavila tudi Slovenska vojska, ki je, kot je znano, kadrovsko zelo podhranjena. Precej zanimanja je bilo za orožje, ki ga uporabljajo v SV, med njimi je bilo tudi nekaj zelo muzejskega, iz časa JLA.
Kar precej mladeničev se je gnetlo okoli razstavljenega orožja in številni so pod budnim očesom vojakov "tehtali" puške, revolverje in pritiskalo na sprožilce, da je pokalo. In da, tam je bila tudi puška M-48, s kakršno smo nekoč škofjeloški dijaki streljali v okviru pouka obrambe in zaščite na strelišču v Crngrobu ... In nekoč je bila v Kranju puškarna in se je bilo mogoče izobraževati. (Medklic, ni zginilo seveda samo izobraževanje za puškarje, ampak zaradi spremenjenih razmer ni več srednje šole za tekstil in čevljarstvo, ni več papirniške šole v Sloveniji, ... op.a.)
Zainteresirani se v vojski izobrazijo, napravijo t. i. VED za orožarja, nato pa ti izobražujejo druge vojake.
Tilen Mihelčič (SV) je razkril, da se za puškarja izučil na štiriletni srednji strokovni šoli v Borovljah v Avstriji. "Poudarek izobraževanja je bil seveda na orožju in opraviti smo morali zares ogromno ročnega dela. Kar 15 ur na teden poteka praksa v delavnicah, ki so v sklopu šole, medtem ko je izobraževanje pri drugih predmetih podobno kot je v vseh drugih srednjih šolah. Ko končaš takšno šolo, si puškar, možno pa se je izobraževati še naprej in potem temu rečejo tehnik varnosti, a to ni v našem pomenu, da si potem varnostnik, ampak si nekakšen inženir za orožje... V Borovljah imajo namreč dolgo tradicijo, poleg puškarstva tudi kovaštvo, česar skoraj nikjer ni več, pa tudi industrijski dizajn, graverstvo," je razložil sogovornik.
Posebno pozornost je pred športno dvorano zbujal moder Mercedesov tovornjak. Njegov ponosni lastnik Aleksander Bizjak iz Kranja, direktor transportnega podjetja SIGR Bizjak (te kratica pomeni Sašo, Ivana, Grega, Rok, je razkril, op. a.) nam je povedal zanimivo osebno zgodbo. "V tem tovornjaku, izdelan je bil leta 1950, sem se decembra 1950 rodil, ko je moj oče peljal mater k zdravniku, " je dejal in ob kapljicah dežja nežno brisal bleščečega starodobnika.
Aleksander Bizjak, direktor SIGR Bizjak in predsednik Območne obrtne zbornice Kranj
Povedal je, da se je s prevozništvom od leta 1936 naprej ukvarjal njegov oče, v 70. letih pa je prav s tem modrim tovornjakom vozil po Jugoslaviji gumene izdelke iz kranjske Save, v Slovenijo pa nato nazaj pšenico, koruzo, traktorje ... "Iz Kranja pa sem se danes v Škofjo Loko pripeljal s tem tovornjakom ... Ja, saj je registriran. Tudi z restavriranjem starodobnikov se ukvarjam, " je hitel pripovedovati in pokazal propekt restavriranih avtov in avtobusa.
Transportno podjetje SIGR Bizjak so, kot je povedal, zaradi neposluha pristojnih iz Kranja že pred leti preselili na Jesenice, zdaj pa deluje v štirih državah s skupaj več kot 300 zaposlenimi. "Specializirani smo za t. i. zeleno logistiko, glavni tovor je cvetje iz Nizozemske, iz Izraela pa vozimo sadje in zelenjavo na Nizozemsko. V Sloveniji imamo okoli 150 zaposlenih voznikov, od teh jih je med 30 in 40 odstotki Filipincev."
Na vprašanje, zakaj je prišel v Škofjo Loko in koga nagovarja, je odgovoril, da ni le direktor, ampak tudi predsednik Območne obrtne zbornice Kranj. "Mladim bi rad kaj povedal o podjetju in še, da je tudi zdaj še možno peljati avto brez elektronike. A ne zaposlujemo samo voznikov, potrebujemo tudi računalničarje, programerje, vzdrževalce vozil." Trenutno pa nujno iščejo enega avtomehanika in tudi voznike, je povedala kadrovnica iz podjetja SIGR Bizjak in dodala, da imajo v Sloveniji zaposlenih tudi 15 voznic v t. i. dvojnih posadkah.
V pogovor se je vključila vodja obrtnega ragistra in svetovalka iz Območne obrtne zbornice Kranj Katja F. Jenko. Dejala je, da mlade ljudi zanimajo nove stvari, manj moderne pa so krivici zapostavljene. "Gre za družinsko vzgojo: če znajo starši, ki delajo v družinskem podjetju, te stvari približati otroku, bo ta ostal in nadaljeval tradicijo. Če povezave ni, gre otrok študirat nekaj čisto drugega. Družinsko podjetje je potem na prodaj in zgodi se, da ga prodajo nekomu od zaposlenih. Zelo veliko pa jih ne prodajo in samo propadejo," je komentirala in dodala, da si tudi v Kranju prizadevajo organizirati podoben dogodek kot v Škofji Loki.
Veliko pozornosti sta med mladimi zbudila robota podjetij Polycom iz Poljan in LTH Castings iz Škofje Loke. Prvi je delil čokoladke, drugi je delal selfi oziroma avtoportret.
"Robot je namenjen sodelovanju z ljudmi v proizvodnem okolju, zato da olajša monotone naloge, poslužuje stroje, kjer je delo za človeka nevarno oziroma neargonomično. V Polycomu gremo čedalje bolj v smeri avtomatiziranih procesov, saj če želimo biti konkurenčni, se moramo prilagoditi. A to ne pomeni, da ne potrebujemo več novih delavcev. Prav nasprotno. Potrebujemo vedno bolj izobražene ljudi, več znanja," je dejal mladi inženir strojništva Žan Turkovic.
Polycom sta predstavljala Žan Turkovic (desno) s sodelavcem.
Vsakomur, ki ga zanima programiranje in roboti, tako svetuje, naj si pridobi dobro tehnično podlago, kar pomeni bodisi srednjo šolo za strojništvo bodisi srednjo šolo za mehatroniko, kajti potrebno je imeti nekaj znanja o programiranju. Fakulteta je samo bonus, prave izkušnje pa se pridobijo v praksi, je poudaril in se pohvalil, da imajo v Polycomu zelo dobro uveljavljen sistem vajeništva in štipendiranja.
Vsi roboti so Marjani
LTH Castings v Vincarjih, na Trati, v Ljubljani in v še dveh podjetjih na Hrvaškem in enem podjetju v Makedoniji zaposluje 3000 ljudi. Na stojnici v dvorani so razstavili ulitke, izdelke, namenjene avtomobilski industriji. Delamo pa tudi orodja za delanje ulitkov, sta pojasnila prijazna sogovornika. Na vprašanje, ali tudi njihovo podjetje že prizadelo pomanjkanje delovne sile, sta povedala, da zaenkrat ne, da pa nagovarjajo vse, ki se šolajo ali pa se še nameravajo šolati na področju strojništva, metalurgije, mehatronike, elektrotehnike in informatike. In tudi gimnazijce.
Robot Marjan je risal selfi.
"Prav na tem robotu, ki zdaj riše svoj portret, se v našem podjetju na Trati, kjer imamo svoj izobraževalni center za vajeništvo, dijaki učijo programirati," je povedal Jure, v podjetju pristojen za avtomatizacijo. "In ta robot je Marjan ... No, v V LTH Castings so vsi roboti Marjani, vseh 500 se imenuje enako, kajti prvi je bil Marjan in tako so vsi naslednji Marjani. Imamo Marjane, ki so visoki tudi po šest metrov, in majhne, ki merijo le po nekaj centimetrov," je še povedal.
Radi bi našli zagnane mlade
Na lovu za kadri so bili včeraj tudi iz podjetja Mebor iz Železnikov, ki je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev strojev za primaren razrez lesa. Gregor Mesec, eden od sinov Borisa Mesca, ki je leta 1982 ustanovil podjetje Mebor, nam je povedal, da so po očetovi upokojitvi vsi trije bratje postali direktorji in da "peljejo podjetje naprej. Zdaj nas je zaposlenih že več kot 100, povprečna starost v podjetju je 37 let, sodelujemo z več zunanjimi kooperanti oziroma podjetji, ki delajo samo za nas, ter zastopniki v tujini, tako da celotna ekipa šteje skoraj 140 ljudi."
Gregor Mesec, eden od direktorjev podjetja Mebor, s sodelavko.
Na vprašanje, kaj pričakujejo, je odgovoril, da si obetajo "najti zagnane ljudi, ki bi kaj novega prinesli v podjetje, mi pa bi jih tudi veliko novega naučili. Iščemo strojne mehanike, orodjarja in tudi ljudi, ki bi delali v avtomatizaciji, vse to je del delovnega procesa v našem podjetju. Želimo si čimbolj izobraženih ljudi, ampak opažamo tudi, da je zelo pomembno dobiti pravega človeka, ki se je pripravljen učiti in delati ter se trudi. Tak človek se bo lahko vsega naučil. Včasih dobiš zelo izobraženega človeka in so pričakovanja seveda visoka, včasih koga z nižjo izobrazbo in te preseneti. Smo pa tudi odprti, če koga zanima, nas lahko pokliče in se dogovorimo za ogled podjetja, vsakega tudi poslušamo, kaj bi želel delati v našem podjetju, " je sklenil Gregor Mesec.
