Že med predavanjem dr. Nike Leben, ki je nizala podatke o tem, kaj vse se je v Kranju izgubilo na območju t. i. Kokrškega predmestja (ker stavbe niso bile zaščitene kot kulturna dediščina, se je lahko "zgodil" Globus, je dejala) in kaj pridobilo s štirimi stavbami arhitekta Edvarda Ravnikarja, se je med navzočimi razvila živahna razprava.
"Danes se Globus ne bi mogel več zgoditi," je prepričana dr. Nika Leben in pri tem omenila pritiske investitorjev ob različnih prenovah, obnovah, revitalizacijah, ... "Žal se je to izgubilo, a smo dobili več ključnih objektov slovenske moderne arhitekture," je dejala. Druga stvar pa je, kaj se s temi objekti, ki so vsak zase zaščiteni z Zakonom o varstvu kulturne dediščine iz leta 2008 in vpisom v Register kulturne dediščine, dejansko dogaja. Kajti ta dediščina ni deležna ustrezne zaščite in vzdrževanja.
Serija modernističnih stavb
Po izboru na natečaju je arhitekt Edvard Ravnikar v izpraznjeni prostor, kjer so v 60. letih porušili večino stavb, izjema je bila neoklasicistična stavba Gimnazije Kranj, umestil Palačo Mestne občine v Kranju (tedaj stavbo Okrajnega ljudskega odbora, OLO), SDK (današnja Uprava RS za javna plačila), hotel Creina in Globus.
Kot je navedeno v katalogu razstave (poleg Petre Puhar so avtorice besedil še Damjana Mustar, Katarina Peric, Anka Vojaković Zupan in Jana Zeni Bešter, vse so sodelavke iz Mestne knjižnice Kranj) so veleblagovnico Globus, kot zadnjo od štirih Ravnikarjevih stavb v Kranju, začeli graditi leta 1969, potem ko se se po nacionalizaciji leta 1958 v Okrajnem ljudskem odboru v Kranju odločili, da bodo severni del mesta ob Koroški cesti porušili in uredili na novo. Zaradi gradnje so postopno porušili šest poslovno-stanovanjskih hiš in t. i. Gorjančeve hleve, v katerih so bili pred vojno lesna trgovina, konjih ter tovorni vozovi za prevoz lesa. Na območju Globusa je bil tudi Gorenjski tisk, ki je dobil nove prostore, zaradi gradnje pa so preselili tudi avtobusno postajo na (začasno) mesto, kjer je še danes.
Palača Mestne občine Kranj oziroma OLO je kulturni spomenik državnega pomena, ki je z lebdečo dvokapno streho in uporabo domačih materialov primer regionalizma. "Z avlo, ki je ne cenimo dovolj, v njej pa je pomembna notranja oprema, bi morali bolj skrbno ravnati. Žal so uničili kuhinjo v pritličju, nedopustno in nepredstavljivo je, da je prejšnji župan (Boštjan Trilar, op. a.) dal zamenjati vrata z izrezljanimi, čeprav je prav posebej za avlo narejen konservatorski načrt. Že več let se tudi napoveduje odprava parkirišča na manjšem trgu, t. i. piazetti oziroma ploščadi pred občinsko stavbo. Slikovito oblikovan tlak na ploščadi, ki jo je je Ravnikar predvidel kot vhodno ploščad v osrednjo dvorano občine, je namreč zaradi prometa skoraj uničen,"je opozorila dr. Nika Leben.
Naslednja Ravnikarjeva stavba je SDK, podružnica Narodne banke (1962-1962) oziroma pozneje Ajpes in zdaj Uprava RS za javna plačila. Stavba je, če odmislimo notranje funkcionalne spremembe, relativno dobro ohranjena, a vse bolj potrebna obnove. "Bolj malo nadzora imamo nad tem. SDK je vpisana v register kulturne dediščine, ni pa razglašena za kulturno dediščino," je opozorila dr. Nika Leben.
Kot najbolj kričeč primer kratenja Ravnikarjeve avtorske dediščine je v katalogu razstave opisan hotel Creina (1968-1970), saj, kot so zapisale avtorice, "je vsak lastnik ali najemnik v opečnato stavbo posegel po lastnih potrebah".
Globus, zadnje Ravnikarjevo delo v Kranju, ki ga je zasnoval kot sodobno trgovsko hišo s parkiriščem pod lebdečo streho v tretjem nadstropju, je bil na sinočnjem domoznanskem večeru v središču pozornosti. Veleblagovnica Globus, ki so jo uradno odprli ob občinskem prazniku 1. avgusta 1972, je bila odlično sprejeta med arhitekti, meščani pa so imeli mešane občutke, češ da imajo na eni strani ceste opekarno, na drugi pa železarno. Mnogo manj je bilo negativnih mnenj po obnovi oziroma revitalizaciji pred 11 leti, ko je knjižnica postala srce stavbe.
Plošče za fasado so pred dobrega pol stoletja iz rjaveče železne zlitine oziroma kortena izdelali v železarni na Jesenicah, ki je bila tedaj v krizi. Poimenovali so ga jekor, to je jeseniški korten, reliefne plošče pa so izdelali v Milanu, ker so imeli orodje za odtis krogov, s čimer so tudi ojačali plošče. "Nam, ki smo bili tedaj gimnazijci, je bila nova veleblagovnica Globus všeč, fasade, ki se je iz žive opečnate barve spremenila v temno, smo se navadili ..." je povedala dr. Nika Leben in obudila spomin na kritike, ker je zavod za kulturno dediščino pri obnovi Globusa popustil in dovolil odstraniti klančino, ki je bila v slabem stanju, nevzdrževana, sanacija bi bila zelo zahtevna. Obnovljene pa so bile vse kortenske plošče. Te po obnovi niso imele več vtisnjenega znaka, treh krogov na vsaki, ki je simboliziral podjetja Merkur, Kokra in Živila. "Arhitekturo moramo bolj ceniti, pri prenovah pa težko uskladimo varstvo. Ponekod smo lahko tudi bolj ustvarjalni, in dediščina ne izgubi značaja. Pri Globusu, ki so ga obnovili predvsem za potrebe knjižnice, pa gre za kvalitetno prenovo, in to gre zahvala Majdi Kregar in Urošu Birsi," je poudarila dolgoletna konservatorka kranjskega ZVKD Nika Leben.
Zaradi kritike o odstranitvi klančine se je oglasila arhitektka Majda Kregar (kot Ravnikarjeva študentka sodelovala v 70. letih, nato pa tudi v novi izbrani ekipi arhitektov, ki so sodelovali pri revitalizaciji Globusa in projektiranju knjižnice. Nesebično je avtorici razstave in kataloga odstopila gradivo o Globusu, op. a.) "Prvotno je bilo zasnovano, da bo garaža veleblagovnice v kleti, a investitorji temu niso bili naklonjeni, tako da je moral spremeniti načrt in garažo umestiti na vrh stavbe. Če objekt ni imel svojih parkirišč, namreč ni mogel dobiti gradbenega dovoljenja. Že arhitekt Ravnikar je torej predvidel, da je klančina začasna in to je bilo narejeno na silo. Ob nizkih temperaturah so klančino solili, kar je sčasoma pustilo hude posledice. Pravzaprav je neumno govoriti, da je škoda, da se je klančino odstranilo, ... Glede kortena pa je Ravnikar rekel: Mi imamo železo, Kranj je industrijsko mesto, naredimo moderno arhitekturo. Po drugi strani pa ni bilo s kortenom nobenih izkušenj, kajti do takrat je bilo postavljenih le nekaj spomenikov, ne pa stavb. Bistvo je, da mora biti fasada iz kortena zračna in da jo dež čimbolj spira. A na Globusu je bilo vse vijačeno, zvarjeno, tako da so stiki prerjaveli, sledilo je zamakanje, nosilci so se ukrivili in tako je v 30, 40 letih fasada razpadla, plošče so odpadale. Pri revitalizaciji smo naredili drugače in fasada ne bo propadla, kajti uporabili smo vijake iz inoksa, ni stisnjenega jekla, " je opisala Majda Kregar.
O tako imenovanem političnem vidiku Globusa (leta 2005 je mestni svet sprejel sklep o preselitvi vseh oddelkov knjižnice v Globus) pa je sinoči spregovoril mestni svetnik Bojan Homan. Obudil je spomine na to, kako je družba Sava IP le streljaj proč od Globusa, zraven Gimnazije Kranj, že zgradila nove stavbe oziroma t. i. Kare A za novo knjižnico. A se je zapletlo, ker je Sava zamudila rok na javni razpis. "Le jaz sem rekel, da je Globus edina primerna stavba za knjižnico. In tedanji lastnik Franc Gorjanc in investitor IC dom sta se kljub prevladujočemu mnenju, da je Savina stavba že izbrana, prijavila na razpis in uspela, " je dejal Homan in v nadaljevanju še poudaril, da bi morala občina, ki je sicer za nakup v Globusu več kot 5 tisoč kvadratnih metrov prostorov na ključ in opremo plačala več kot osem milijonov evrov, kupiti celotno stavbo Globusa. V njej bi imeli raznolike dejavnosti, tudi Zgodovinski arhiv, enota za Gorenjsko, ki deluje na Savski cesti pod Jelenovim klancem. "In to še čaka kranjske politike!" je prepričan Homan.
O tem, da bi bil kranjski Globus lahko center kulture in umetnosti kot je na primer Georges Pompidou v Parizu, je v slavnostnem nagovoru omenil tudi župan Matjaž Rakovec. Na veselje številnih, ki so si ogledali razstavo, v kateri ne manjka tudi kritičnih podtonov, je župan napovedal skorajšnjo obnovo propadajoče ploščadi pred stavbo Mestne občine Kranj oziroma Palačo občine Kranj, ki je spomenik državnega pomena, in kjer, kot je dejal, ne bo več parkirišča.
Petra Puhar je tako na slovesnosti kot tudi ob robu predavanja Nike Leben spregovorila o črkah napisa GLOBUS, ki so ob zadnji obnovi skrivnostno izginile. "Kranjčani še vedno na vprašanje, kam greš, odgovorimo, v Globus, kar v bistvu pomeni, da se je ime globus prijelo in da pogrešamo ta napis. In kaj sploh je knjižnica? se je vprašala in si takoj odgovorila, da je knjižnica globus znanja! Arhitektka Majda Kregar pa je ob tem pripomnila, da so investitorji ob revitalizaciji stavbe tarnali, zaradi čedalje dražje obnove ... "A te črke, ki sem jih v naravni velikosti tudi sama risala, se še vedno narediti," je sporočila arhitektka.
Globus je tudi v Zürichu
Največji šok pa je tik ob koncu domoznanskega večera sinoči povzročil eden od navzočih, ki je najprej vprašal, ali kdo ve, zakaj je stavbi ime Globus, nato pa zatrdil, da je ime Globus prekopirano, ker da ima enako ime tudi blagovnica v Zürichu.
Da ni šlo za krajo in da to prvič sliši, se je najprej odzvala arhitektka Majda Kregar. In da je prepričana, da profesor Edvard Ravnikar sploh ni zahajal v Švico.
Presenečena nad to trditvijo je bila tudi avtorica razstave Petra Puhar. Povedala je, da je devet mesecev posvetila zbiranju podatkov o vsem, kar je povezano z Ravnikarjem in njegovo arhitekturo, prebirala je Ravnikarjeve eseje o arhitekturi, na slovesnosti je citirala razmišljanje Dragana Živadinova o arhitekturi kot umetnosti ... "Ko bodo ob 60-letnici kranjskega Globusa pripravljali razstavo, bodo to lahko raziskali," je rekla in v isti sapi dodala, da so knjižničarji dlje časa pozivali Kranjčane, naj sodelujejo s svojimi spomini in tudi predmeti, ki bi jih nato vključili v razstavo. A tega podatka o švicarskem Globusu ji ni posredoval nihče in ga tudi sama ni zasledila nikjer. Po njenih informacijah so ime Globus na sestanku dorekli investitorji, in sicer v smislu, ker je možno v veleblagovnici kupiti vse, od šivanke do avtomobila. Kaj več pa ni znanega.
In mimogrede, ko sem pozneje, ob pisanju članka, preverjala po spletu, dejansko v Zürichu obstaja blagovnica Globus, in sicer iz leta 1967 ... Ko sem o tem seznanila avtorico razstave Petro Puhar, je šaljivo komentirala, da "potem smo pa res druga Švica ... Globus je tako univerzalno ime, da je vsepovsod. In knjižnici zagotovo ustreza: kot svet v malem. Upam, da bo razstava spodbudila ponovno namestitev napisa na fasado. In da smo naredili nekaj za večje zavedanje o pomenu stavbne kulturne dediščine," je sklenila.
Švicarski Globus, prav tako že enkrat obnovljen.
Kakorkoli, od 29. junija 2011 naprej je v revitaliziranem kranjskem Globusu doma Mestna knjižnica Kranj, ena najmodernejših knjižnic v Sloveniji. A stavba v celoti še ni sanirana, kot bi se spodobilo, vsi prostori v njej niso urejeni, prav tako ni v celoti urejena zunanjost. Gre za zanemarjen vogal, kjer je donedavnega domoval McDonalds. "Napolniti bi bilo treba trgovske lokale, okolica je pravo sračje gnezdo. Gregorčičevo ulico, na kateri čisto nasproti knjižnice ponujajo kebab, je treba nujno urediti, tam postavljene klopi bolj sodijo na Pokljuko, kot pa pred Ravnikarjevo modernistično arhitekturo, prav tako na to ulico ne sodijo svetilke, ki so izdelane v kroparskem stilu. V izpraznjena korita bi bilo treba zasaditi drevesa," je naštevala dr. Nika Leben.
A problem so tudi parkirišča. V prvotnem načrtu so bila predvidena v tretjem nadstropju, kot jih je zasnoval Ravnikar, ob revitalizaciji so bila parkirišča načrtovana v bližini Globusa. Knjižnica tako še vedno nima svojih parkirišč, na voljo so le javna parkirišča.
Mestna knjižnica Kranj v prihodnje
O tem, v kaj je usmerjen pogled knjižničarjev v Globusu v prihodnje oziroma ali načrtujejo kakšne nove storitve, pa smo vprašali Majo Vunšek, direktorico Mestne knjižnice Kranj. Povedala je, da je Mestna občina Kranj v letošnjem letu kupila dodatnih 160 kvadratnih metrov prostora v pritličju in da se bo ta povezal z obstoječim prostorom knjižnice. Zaradi te pridobitve je Mestna občina Kranj tako lastnica že 53 odstotkov prostorov v Globusu, pred tem nakupom je bila lastnica 48 odstotkov.
"V ta sodobni prostor bomo namestili nove tehnologije, to je od 3D-tiskalnikov do VR-tehnologije, tu bo tudi snemalni studio. Gre za to, da se bodo tu srečevali ljudje vseh generacij, delili informacije, znanje, veščine in spoznavali nove tehnologije. Te tehnologije namreč ljudje težko srečujejo v vsakodnevnem življenju in niti ne vedo, kje bi jih preizkusili. Knjižnice smo zaupanja vredne ustanove, kamor gre lahko človek po prvo izkušnjo ... Zavedamo se, da imamo v mestu že Kovačnico, a ta je namenjena podjetništvu. Ta novi prostor v Mestni knjižnici Kranj pa bo namenjen sleherniku oziroma članom naše knjižnice. In še ena novost bo v kratkem: ponudili bomo 24-urno knjižnico, to pa pomeni, da si bo lahko vsak član v posebni omari izposodil gradivo, ga vračal in na primer tudi plačal zamudnino. To 24-urno knjižnico začnejo postavljati že jutri, 18. novembra," je napovedala direktorica Maja Vunšek.
Na vprašanje, v kakšnih odnosih so s solastniki, je odgovorila, da so v redu in da skupaj načrtujejo spremembe, kajti stavba je energetsko zelo potratna tako poleti kot pozimi. "Ampak tu potrebujemo podporo občine, kajti to bodo velika vlaganja. Prvi račun še čakamo," je bila zaskrbljena.
