Gorenjska
706 ogledov

Taksi za ženske in otroke

Katarina Zeko
1/3
Anže Petkovšek
Taksistko, ki je to postala po sili razmer, so stranke napeljale na idejo, da bi ustvarila taksi za ženske in otroke.

"Stranke so tiste – ženske, še posebej starejše – ki so mi govorile, da bi se rade vozile z mano in me spraševale za telefonsko številko," pravi ljubljanska taksistka Katarina Zeko, ki prevaža stranke po prestolnici že pet let. Najprej jim je svojo številko pisala na vizitke, letos za novo leto pa je natisnila koledarčke in poleg telefonske številke dopisala še Taksi za ženske in otroke.

Za zdaj poleg "Ženskega taxija" dela tudi za večjo mrežo. Pravi, da najverjetneje še ne bi mogla preživeti le s prevaženjem žensk in otrok, a meni, da če pa bi več namenila za oglaševanje, bi verjetno šlo. V povprečju jo na ženski taksi pokličeta dve ali tri stranke. "Že ko se pelje z mano kakšna gospa, mi že pove, da bi se vozila z menoj ob normalnih cenah. Nekaj časa mislim, da bi rabili, da se vpelje, ampak mislim, da bi šlo."

Za zdaj v primeru dveh klicev za ženski taksi, po enega pošlje svojo kolegico, ki je pri njej tudi zaposlena. "Zbiraš, ali tistega, ki je bližje tebi, ali pa stranka, ki je bolj navezana nate." Njen cilj je širitev podjetja. Kupila bi več avtomobilov, morda bi jih prebarvali v rožnato in nanje zapisal – ženski taksi.

"Ženske bi morale biti bolj korajžne"

Tako imenovani roza taksi je po vzoru iz tujine pred leti že obratoval, a je po nekaj letih izginil s trga. Zekova na vprašanje, zakaj meni, da se pri nas roza taksiji niso že prijeli, skomigne in doda, da stranke, ki si želijo, da bi jih prevažala ženska voznica zagotovo so. "Če imaš ženski taksi, se pričakuje, da imaš tudi ženske voznice, ki pa jih je težko je dobiti. Morda je to takšen poklic, za katerega se ženske ne odločajo rade, razen če so v to prisiljene," še pristavi nekdanja računovodkinja, ki doda, da bi moral biti ženske bolj korajžne, da bi videle, da to ni nek "bav bav“. "Če pa ne dobim službe v svoji stroki, pa bi lahko poskusila tudi s taksijem."

Katarina Zeko | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Tudi Zekova sama je taksi začela voziti bolj kot ne po sili razmer. "Ko sem se vrnila iz porodiškega dopusta, otrok ni dobil vrtca in jaz nisem imela druge izbire, ostala sem brez službe." Ker se je tudi njen mož taksist, se je odločila, da bo poprijela za tisto delo, ki ga je pač dobila: "Delo je kot delo, včasih pride kakšna takšna stranka, ki je težna, ampak jih zelo malo."

Govorimo o vremenu in otrocih

Stranke, ki bi bi jo pripravila do tega, da bi podvomila o svojem poklicu še ni bilo. "Eni ljudje, se v trenutku ko se sedejo v avto začnejo pogovarjati, drugi pa so popolnoma tiho. Če je kakšen moški, se zagotovo o vremenu pogovarjamo, z ženskami pa tudi o otrocih." Med strankami je sicer največ starejših ljudi, ki se peljejo k zdravniku. Pravi, da vedo to, da jih bom prišla iskat pred vrata doma in jih tudi odpeljala do klinike.

Stranke cenijo predvsem to, da si ustražljiv, da počakaš, se z njimi pogovarjaš in imaš normalno ceno, še pravi Zekova, ki doda, da so stranke pripravljene plačati tudi več za dobro storitev. "Dajo mi tudi pet evrov več, kot pokaže taksimeter."

barbara.erzen@zurnal24.si

Komentarjev 1
  • spenjac 13:32 08.april 2015.

    Jaz se najraje peljem s taksistom, ki zna slovensko in v avtu ne kadi.