Pri Prešernovem gaju v Kranju so danes slovesno odprli nov Park slovenske himne. Posvečen je državni himni Zdravljici in narodni himni ter himni Slovenske vojske Naprej zastava slave ter avtorjema njunih besedil, Francetu Prešernu in Simonu Jenku. S parkom želijo v Kranju poudariti tudi pomen nacionalnega poenotenja. Mesto ob tem dobiva tudi novo urejeno zeleno površino za kakovostno preživljanje prostega časa, ki je bila prej dolga leta zapuščena.
Idejno zasnovo parka so prispevali a2o2 arhitekti, katerih predlog je med skupno 15 prispelimi na razpisan javni projektni natečaj prejel prvo nagrado. Po besedah natečajne komisije so avtorji s suverenim, jasnim in celostnim pristopom oblikovali odprt javni prostor kontemplativnega značaja, ki izmed vseh predlaganih rešitev izstopa s svojo izpovednostjo in spoštovanjem do obstoječega.
Mestna občina Kranj (MOK) je z gradnjo Parka slovenske himne začela po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja konec oktobra 2022. Ker je območje na zaščitenem območju Zavoda za varstvo kulturne dediščine, so opravili tudi arheološka izkopavanja, pri čemer so odkrili zgodovinsko in arheološko zelo pomembne ostanke žarnih grobov iz železne dobe, torej iz obdobja približno 800 let pred našim štetjem. Takrat so na tem območju živela keltska plemena in po teh je, kakor je na slovesnosti tudi povedal župan, Kranj dobil ime, najdbe naj bi celo nakazovale, da je bil Kranj takrat celo večji kot v srednjeveških časih. Gradbena dela s hortikulturno ureditvijo in javno razsvetljavo so znašala 129.700 evrov z DDV, do največ 19.500 evrov bodo znašale še arheološke raziskave.
Današnjega odprtja spominskega parka nacionalnega pomena so se udeležili številni visoki gostje, med njimi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je častna pokroviteljica projekta, minister za obrambo Marjan Šarec in nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Župan Matjaž Rakovec se je v pozdravnem nagovoru najprej zahvalil vsem, ki so pripomogli k vzpostavitvi tega novega nacionalnega parka ob tem pa dodal: "Dolgo smo čakali, da se je to območje, na katerem smo danes, končno uredilo. Zadnjih nekaj let smo tako iskali rešitve, kako smiselno povezati Prešerna in Jenka, ne da bi preglasili Prešernov gaj, kako smiselno oblikovati tudi prostor, kot je bilo zamišljeno že v začetku 90. let prejšnjega stoletja – torej kot razširjeni del Prešernovega gaja. Tam sta pokopani dve mogočni in pomembni osebi za razvoj nacionalne ideje– in v končni fazi tudi za osamosvojitev - Prešeren in Jenko. In danes smo z odprtjem Parka slovenske himne počastili združevanje in enotnost, ki sta bila podlaga za naš obstoj in vse velike dogodke v naši zgodovini. To lepo prikazuje tudi lipa, simbolom slovenstva, v osrednjem delu in s privzdignjeno travnato ploščadjo, ki usmerja pogled proti zadnjima počivališčema Prešerna in Jenka v bližnjem Prešernovem gaju. Prepričani smo, da bo ta park postal nacionalni prostor, v katerem se bo Slovenska vojska najmanj enkrat v letu poklonila svoji in državni himni, ter kraj, kjer se bo ob rojstnih dneh Jenka in Prešerna ter državnih praznikih recitiralo obe himni."
Slavnostni nagovor pa je imela častna pokroviteljica parka predsednica Republike Nataša Pirc Musar. "Ta projekt predstavlja povezovanje kulture, umetnosti, narodne zavesti, zgodovine, tradicije, narave in kakovosti bivanja na enem mestu. Oba umetnika, Prešeren in Jenko, sta delila iste vrednote: ljubezen do naroda, do domovine, sanje o skupni državi, a svobodi, o ponosu, o pogumu, o slovenski besedi in slovenski kulturi. Oba sta v besedilih pokazala svojo veličino: pozivala sta k miru, enakopravnosti, sožitju slovenskega naroda ter sožitju vseh narodov sveta. Vse te vrednote so še vedno, celo vse bolj, aktualne v današnjem sodobnem svetu," je povedala in dodala: "Zavedati se moramo, da živimo sen naših prednikov, sen o lastni, neodvisni in suvereni državi. Sen, za katerega so se mnogi borili, ali celo darovali svoje življenje. Zato imejmo radi svojo državo, kjerkoli smo – doma ali v tujini. Imamo namreč samo eno, edinstveno, prekrasno domovino, ki jo moramo čuvati, ohranjati in razvijati. Zato si iskreno želim, da nam nikoli več ne bi bilo treba doživeti, da za blagor očetnjave puška govori, ampak, da bomo živeli v svetu, kjer prepir iz sveta bo pregnan, in kjer ne vrag, le sosed bo mejak."
