Processio Locopolitana oziroma Škofjeloški pasijon prihodnje leto obeležuje 300-letnico nastanka. Uprizoritev, prva po vpisu pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine v letu 2016, bi morala biti po prvotnih načrtih med 20. marcem in 11. aprilom 2021. Župan Tine Radinja je na današnji spletni novinarski konferenci pojasnil, da Škofja Loka ostaja z digitalnimi orodji pasijonsko mesto in da se bodo vsi potrudili, da bo pasijon vnovič na visoki kakovostni ravni uprizorjen v letu 2022. Sklep, da se uprizoritve prestavijo v leto 2022, naj bi sicer še danes bolj ali manj formalno potrdil tudi občinski svet na svoji redni seji.
Režiser Škofjeloškega pasijona Borut Gartner je povedal, da je navezal stike z igralci in drugimi, ki so sodelovali pri uprizoritvi pasijona v letu 1999 (zadnje uprizoritve pasijona so bile v Škofji Loki sicer v postnem času leta 2015). Svoje prostore so imeli v prejšnjih letih v prostorih vojašnici, odkar je tam nov vrtec, pa so dobili dovoljenje ljubljanske nadškofije, da se pripravljajo v nunskem samostanu v središču mesta. Na tribunah bi sicer lahko omejili oziroma zmanjšali število sedežev za gledalce, a težava je, da blizu 1000 sodelujočim, od teh je recimo samo 60 konjenikov, več 80 mlajših otrok in 100 gimnazijcev, ne bi mogli zagotoviti varnosti. Gre za težko odločitev, da vse prestavimo za največ dve leti, a še težje bi bilo, da bi več mesecev vadili in se pripravljali, spomladi pa bi morali vse odpovedati. In tudi NIJZ prav zaradi varnosti igralcev ni dal soglasja za vaje, je dejal Gartner.
Na vprašanje, kaj prestavitev pomeni v finančnem smislu, smo dobili odgovor, da bo zaradi dodatnega obdobja priprav to pomenilo nekaj stroškov.
Restavrirana stara knjiga
Škofjeloški pasijon je najstarejše dramsko besedilo v slovenščini, ki ga je napisal pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič. Nedavno so predstavili restavirarno knjigo Škofjeloškega pasijona iz leta 1721, ki jo hrani škofjeloška kapucinska knjižnica. Gre za rokopis oziroma režijsko knjigo, ki je temelj vseh uprizoritev Škofjeloškega pasijona. O tem restavratorskem posegu, ki ga je naredila konservatorka Blanka Avguštin Florjanovič iz Centra za konserviranje-restavriranje knjig, papirja in pergamenta pri Arhivu Republike Slovenije, so posneli tudi dokumentarni film in ga premierno predvajali 1. oktobra v Sokolskem domu v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine.
