Dekan Fakultete za organizacijske vede dr. Iztok Podbregar je dejal, da so doslej v podjetjih vsakem posebej organizirali usposabljanja za svoje zaposlene, sedaj pa se ponuja priložnost ne le za sodelovanje pri skupnem usposabljanju kadrov, ampak tudi pri oblikovanju fakultetnega programa za izpopolnjevanje.
"Gre za platformo, ki omogoča povezovanje, izmenjavo idej, usposabljanje tistih, ki že delujejo v podjetjih, in pridobivanje kadrov, v tem primeru tistih s fakultet, ki se želijo zaposliti v teh podjetjih. Iz razprav, ki je potekale eno leto, smo ugotovili, na kakšen način bi delovali. Izkoristili pa smo tudi dve možnosti in priložnosti, ki sta se pojavili: ravno ko smo začeli graditi ta projekt, je država, Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, prižgala zeleno luč za enoletne programe, ki jih akreditirajo fakultete na različnih področjih prav za potrebe podjetij."
Programi za izpopolnjevanje so, kot je poudaril dekan, "fakultetni programi, ki jih akreditiramo pri nacionalni agenciji za akreditacijo novih programov. To so enoletni programi, ki imajo največ 60 ECTS-ov (kreditnih točk), in se lahko hitreje spreminjajo, kot drugi programi, ki so na izbiro študentom pri rednem študiju. Po novem bi redni študenti lahko pridobili določeno število kreditnih točk v programu Bionike, seveda pa tudi tisti, ki že delajo v podjetjih. Kaj to pomeni? Če določeno podjetje želi bolj usmerjeno dobiti že pripravljene diplomante fakutet, jih napoti, da poslušajo na fakulteti toliko in toliko predavanj iz tega modula programa za izpopolnjevanje. Kaj bo vsebinsko v programu Bionike, pa vplivajo sama podjetja skozi programski svet in tudi skozi strateški svet, v katerem so predsedniki uprav podjetij, " je razložil.
V t. i. brainstormingu se bo pokazalo, da določene stvari še niso potrebne na fakultetah, združevale se bodo kapacitete in potrebe za podjetja pri usposabljanjih kadrov, ki so že zaposleni v podjetjih. "Novost, ki je nujno potrebna, in je ena od nadgradenj, ki je po mojem vedenju še ni v Sloveniji, je, da želimo skozi to akreditacijo povezati vse laboratorije v celoto: se pravi laboratorij podjetniškega inkubatorja Kovačnica, laboratorije v vseh sodelujočih podjetjih in laboratorje na fakulteti.
Nov študijski program bi radi akreditirali in pripravili ter predvidoma začeli izvajati oktobra 2023, vseboval pa bo aktualne predmete s področja digitalnih tehnologij. Poudarki bodo na kibernetski varnosti, sistemski arhitekturi, produktnem dizajnu, analizi podatkov in pametni energetiki.
"Da smo v pravem času na pravem mestu govori tudi to, da je Evropska unija namenila več deset milijonov evrov, ki smo jih dobili na univerzah in tudi na Fakulteti za organizacijske vede za razvoj t. i. malih kreditov, small accredititation, kjer prav ti mali programi dobivajo pravo veljavo. Skozi te kredite vse te vsebine vključujemo v redne programe in usmerjamo," je še razložil dekan Podbregar.
Vse skupaj je šele začetek, je opozoril dekan, pozneje bodo sledili tudi drugi programi z drugimi vsebinami, "kajti skozi razprave, ki jih imamo skupaj s podjetji, se že kaže, na katera področja bi se tudi v Kranju razvijali program za izpopolnjevanje".
Na vprašanje, kdo bodo predavatelji v programu usposabljanja, je dekan odgovoril, da bodo nosilce in predavatelje skupaj določili v programskem svetu. "To bodo predavatelji s fakultete, za določene vsebine pa bi radi pridobili predavatelje tudi iz tujine. To je noviteta, ki jo omogoča prej omenjeni evropski program."
O možnostih, da bi se povezali tudi z višjo strokovno šolo, ki deluje v Kranju, pa je dr. Podbregar dejal, da gre zdaj šele za začetek in da se poskuša izkoristiti dane možnosti. "Na Zlatem polju imamo kampus, šole se povezujejo, a treba je iti postopno."
Tudi glede potencialnega števila študentov oziroma zaposlenih, ki jih bodo usposabljali, je zaenkrat preuranjeno govoriti, saj se bodo o tem odločala podjetja sama. "Mi bomo to izvajali po potrebah podjetij. Kadrovske potrebe podjetij pa so velike, potrebno se bo usmeriti tudi na druge regije ... Gre za lepe priložnosti, da v okviru akreditiranih programov razvijemo to, kar potrebujemo. In to je, da imajo mladi priložnost v domačem okolju, in da tudi tisti, ki so že zaposleni, vidijo svoj razvoj bolj jasno, " je dejal dekan. Novost je torej v povezanosti. Priložnost je, da se vrtičkarstvo fakultet, posameznih podjetij, države, lokalne skupnosti vendarle poveže v to, kar potrebujemo, je ponovil dekan.
O tem, da je izpopolnjevanje znanja in povezovanje nujno, so na današnji predstavitvi menili tudi predstavniki podjetij Iskraemeco, S&T Iskratel, T-2, Lotrič Meroslovje in Genis. Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec pa je poudaril, da je program Bionika izziv za vse mlade, tehnično usmerjene, ... da najdejo svoj prostor pod soncem oziroma v tem študijskem programu in tudi dobijo zaposlitev v Kranju. Pojasnil je tudi, da so pobudo za program Bionike dali podjetniki in direktorji visokotehnoloških podjetij v Kranju in da jo bodo s pomočjo Fakultete za organizacijske vede v Kranju (Univerza v Mariboru) in Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani tudi uresničili, pri čemer je izrecno izpostavil vlogo prof. dr. Janeza Beštra s Fakultete za elektrotehniko.
Kranjska Kovačnica skoraj nared
Še ta mesec se v preurejeno stavbo pošte v starem mestnem jedru Kranju seli inkubator Kovačnica. Kot je pojasnil direktor razvojne agencije BSC Kranj Rok Šimenc, bo uradno odprtje 18. oktobra, po 1. novembru bo delo steklo na Poštni ulici 4.
"Sedem let je bil inkubator v stari trgovski šoli, kjer pa je zmanjkalo prostora. Začeli smo na 70 kvadratnih metrih in tremi podjetniki, zdaj nas je tam več kot 30. Velik interes je. Tu, na tej lokaciji, kjer je bil prej sedež pošte, bo 50 podjetnikov in tu bo zaživela coworking skupnost: ponujali bomo sodelovna mesta kot inkubator z vsemi svetovanji in mentoriranji. Še naprej pa bo Kovačnica tudi izobraževalna inštitucija. Tu notri bodo laboratoriji in vsebine, ki bodo dopolnjevale danes predstavljeni program bionike oziroma usposabljanja kompetentnih kadrov za gospodarstvo," je dejal direktor Rok Šimenc.
