Civilna iniciativa, ki nasprotuje gradnji nove stanovanjske soseske s približno 400 stanovanji, je že pred štirimi leti proti kranjski mestni občini vložila tožbo na upravo sodišče, s katero je izpodbijala občinski podrobni prostorski načrt. Hkrati je sprožila postopek za oceno ustavnosti odloka, ki je po mnenju skupine približno sto krajanov in društva za ohranitev Udin boršta nestrokoven, protipraven in okolju škodljiv ter ne upošteva vitalnih interesov krajanov.
Ustavno sodišče je v začetku leta 2020 pobudo za oceno ustavnosti odloka zavrnilo. Kot je navedlo, izpodbijani odlok ne učinkuje neposredno, saj še ne omogoča gradnje. Če bodo pobudniki udeleženi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja kot stranski udeleženci, bodo lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti odloka navajali v navedenemu postopku. Pobuda za oceno ustavnosti pa se na sodišču lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt.
Pobudniki so sprožili tudi spor na upravnem sodišču, ki pa po lanski ugotovitvi neustavnosti 58. člena zakona o urejanju prostora ni več pristojno za ocenjevanje zakonitosti in ustavnosti prostorskih aktov, temveč je to v izključni pristojnosti ustavnega sodišča. Tako so se krajani Mlake ponovno obrnili na ustavno sodišče. Kot so izpostavili, jim ni na voljo nobeno drugo pravno sredstvo, s katerim bi lahko varovali svoj pravni položaj. Hkrati so dodali, da bi moralo ustavno sodišče upoštevati tudi zahtevo EU, da je treba pri posegih v prostor sodno varstvo izvesti čim prej, ko so vse možnosti za celovite spremembe še odprte in se še lahko vpliva na morebitne odločitve.
Mestna občina Kranj na drugi strani oporeka pravnemu interesu pobudnikov in zavrača njihove očitke o protiustavnosti in nezakonitosti odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Mlako ter odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na tem območju. Tudi občina navaja, da bodo pobudniki lahko svoje očitke uveljavljali v postopku izdaje gradbenega dovoljenja oziroma v postopku odmere komunalnega prispevka. Občina tudi ocenjuje, da pobudniki niso izkazali svojega pravnega interesa za vložitev pobude. Medtem pobudniki trdijo, da je v odlokih določena namenska raba, ki bi prizadela tudi lastninsko pravico okoliških prebivalcev, ki nasprotujejo spremembi vaškega okolja v urbano blokovsko naselje.
Kot ugotavlja sodišče, nepremičnine lastnikov zemljišč, ki mejijo na območje planirane izgradnje blokovskega naselja ali pa so na njegovem vplivnem območju, ne spadajo v območje urejanja izpodbijanega prostorskega načrta. V to spada le nepremičnina dveh pobudnikov, ki oporekata spremembi njune nepremičnine "iz gozda v blokovsko naselje", vendar, kot trdi sodišče, ne gre za spremembo, ki bi neposredno učinkovala na njun pravni položaj. Ustavno sodišče je ponovilo tudi stališče, da izpodbijani prostorski akt ne učinkuje neposredno, temveč bodo sledili postopki izdaje gradbenega dovoljenja. Dostop do ustavnega sodišča pa je pobudnikom odložen na čas po izčrpanju pravnih sredstev pred pristojnimi sodišči, če v teh postopkih svojih pravih ne bodo uspešno zavarovali. Takrat bodo lahko pobudniki izkazovali pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti.
