Direktor Komunale Kranj Matjaž Berčon je kranjskim mestnim svetnikom razložil, da so razmere težke, saj imajo kar 530.000 evrov izgube pri storitvah odvajanja in čiščenja odplak. Pri tem je omenil, da so pri analizi poslovanja od leta 2007 do leta 2019 ugotovili, da samo v štirih letih ta dejavnost ni prinašala izgube. Glavni vzrok za zaskrbljujoče razmere zdaj pa so visoke cene odvoza dehidriranega komunalnega blata: ta je v enem letu in pol, kot je dejal Berčon, "poskočil kar za trikrat, in sicer z 250 tisoč evrov na 750 tisoč evrov."
Madžarska namreč od lani ne sprejema več komunalnega blata iz slovenskih čistilnih naprav. Cena za tono blata je bila nekoč na Madžarskem 63 evrov, zdaj pa ga prevzemnik Komunale Kranj vozi v Avstrijo, kjer je cena za tono 240 evrov.
In tudi nova kanalizacijska infrastruktura z območja Britofa, Mlake in Predoselj, ki jo Komunala Kranj prav v teh dneh prevzema v najem od Mestne občine Kranj, pomeni višjo amortizacijo in posledično višje stroške in višjo omrežnino. Zato je nujno, da se "položnice za kanalizacijo" dvignejo za 3,3 evra, čez eno leto pa za 6,4 evra. Kajti, kot je dejal direktor Berčon, trenutna cena 19,5 evra, ki jo zdaj plačuje povprečno gospodinjstvo, "dolgoročno ne vodi nikamor".
V Kranju sušilnica, za sežig se zanimajo Ljubljana, Maribor in Kočevje
Komunala Kranj zato, da bi srednjeročno znižala stroške, že več mesecev preučuje, da bi v sklopu centralne čistilne naprave v Zarici zgradili sušilnico blata, ki naj bi stala 1,5 milijona evrov. "Zdaj smo v fazi zaključevanja projektne naloge, v enem mesecu bodo izračuni izpopolnjeni. Možno je, da bi sušilnico financirala tudi Komunala Kranj sama. Čez eno leto bi se gradnja začela in do poletja prihodnje leto bi imeli zadevo rešeno," je rekel direktor. A zaenkrat je mnogo stvari še nedorečenih, kajti, kot je razložil, je uporaba suhega blata zaenkrat možna le v teoriji, pri sosežigu pa je veliko težav.
V pestri razpravi, ki je sledila, je nato podžupan Robert Nograšek (LMŠ) omenil, da je minister za okolje Andrej Vizjak na nedavnem sestanku predstavnikom občin povedal, da se srednjeročno načrtujejo tri sežigalnice blata in da se o tem zanimajo Ljubljana, Maribor in Kočevje.
Obdobje epidemije ni primerno za dvig cen
Ana Černe (samostojna svetnica - Levica) je v obrazložitvi, zakaj ne bo podprla podražitve, dejala, da ni prav, da se cene storitev konstantno povišujejo, medtem ko prihodki občanov stagnirajo.
"Porabniki porabijo manj vode, proizvedejo manj smeti. No, vsaj k temu jih spodbujamo, a plačujejo vedno več. In novejša infrastruktura bi morala imeti manj izgub in bi morala biti storitev cenejša, ne dražja. Po drugi strani pa se zavedamo, da če ne potrdimo višjih cen, bo imelo komunalno podjetje izgubo, posledično ne bomo mogli obnavljati javne infrastrukture in bomo lahko imeli čez nekaj let nedelujoče omrežje. Če bo izpad poravnala občina, bodo spet posledice ... Imam velik pomislek, da nesorazmerno s podražitvijo prizadenemo gospodinjstvo z enim ali dvema članoma, kamor sodi večina upokojencev z nizkimi pokojninami. Njim se fiksni znesek poviša ravno tako kot osemčlanski družini," je opozorila Ana Černe.
Proti podražitvi je bila tudi samostojna svetnica Lea Zupan, saj, kot je dejala, komunalno podjetje v času epidemije krči storitve, ima manj stroškov in manj zaposlenih. "Občani dobivamo vedno manj, položnice pa so čedalje višje," je dejala in nato želela slišati zagotovilo, da se bodo položnice po naložbi v sušilnico blata res znižale.
"Lupijo nas kot banane"
O tem, kako bi lahko v Kranju že imeli sežigalnico blata, "če bi bili vizionarski in bi upoštevali nizozemskega projektanta", pa je spregovoril svetnik Bojan Homan (SDS), ki je kot nekdanji podžupan bdel nad projektom Gorki in tako tudi nad nadgradnjo in rekonstrukcijo Centralne čistilne naprave Kranj v Zarici.
"Dvakrat sem peljal civilne iniciative po Evropi in vse te čistilne naprave so imele sežigalnice blata. Tudi z našimi civilnimi iniciativami je bilo usklajeno, da bomo v Kranju gradili tako čistilno napravo, kot so v tujini... Vse načrte smo imeli narejene, a je naše vrlo ministrstvo leta 2009 reklo, da financirajo samo čistilno napravo, takoimenovanega luksuza oziroma sežigalnice pa ne. Kajti izvoz blata na Madžarsko je bil tako poceni, da se to ne izplača. Če bi takrat dali približno milijon evrov zraven, bi danes že imeli sežig. A milijona evrov takrat občina ni imela. In sežiga tudi nismo smeli uvrstiti v projekt, sicer bi izgubili financiranje celotnega Gorkija," je dejal mestni svetnik in napovedal svojo podporo sušilni napravi za blato.
Nato je Homan, ki je po izobrazbi komunalni inženir, z izbranimi besedami opisal, kaj se dogaja v državi. "V Sloveniji na področju komunale vlada mafija. Razni papirservisi, odlazki, saubermacehrji in drugi nas lupijo kot banane. Smeti smo vozili po vsej Sloveniji gor in dol, jih prepakirali in sušili. Na koncu pa so ostale smeti v balah v Suhadolah in to zdaj vsi gledamo. Ali pa so kupovali zemljo v kočevskih gozdovih, delali luknje in jih na črno zasuli. In isto je pri sežigu blata. Madžari so rekli ne in da naj vsaka država, bom rekel v narekovaju, sama poskrbi za svoj drek. Kar je tudi prav - in zdaj se bomo morali znajti sami... Razmere so takšne, da je treba blato voziti tja, kjer ga sploh vzamejo," je še dejal in za razmere okrivil vse nesposobne ministre predhodnih vlad.
Pazite se NO graška.