Po treh dneh so gasilci po pravem garanju na težko dostopnem terenu ob pomoči dežja le ukrotili ogenj. Tedaj smo poročali, da je gorelo 500, celo 700 hektarov veliko območje, uničene so bile tri zasebne počitniške hiše.
Po natančnejšem pregledu terena so nato gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj (ZGS OE Kranj), podali presenetljivo oceno: po njihovem je gorelo na desetkrat manjšem območju, to je na 70 hektarih gozdnih površin. A še vedno je šlo za zelo velik požar, in sicer na območju Natura 2000 na zelo strmih terenih, nagnjenih med 35 in 45 stopinj.
Požar je 28. marca 2022 izbruhnil na 650 metrih nadmorske višine, širil pa se je do 1150 metrov nadmorske višine. "Gre za strmo pobočje, kjer je na geološki podlagi apnenca in dolomitiziranega apnenca rastel mešan gozd smreke (45 odstotkov), bukve (40 odstotkov) in primesjo jelke, gorskega javorja, velikega jesena, malega jesena, mokevca, črnega gabra, bresta in hrasta," so pojasnili iz kranjske enote zavoda za gozdove.
Območje Potoške gore, občina Preddvor, posneto z dronom aprila 2022, kmalu po uničujočem požaru konec marca.
Na območju požara je okoli 20 zasebnih lastnikov, ki imajo skupno okoli 60 parcel. Posestna struktura je razpršena in v območju požara ni večjega lastnika. Tri parcele, ki so tudi prizadete, so v državni lasti.
Kriminalistična preiskava je trajala dva meseca in pol
Kot so nam danes pojasnili s Policijske uprave Kranj, so gorenjski kriminalisti sredi junija 2022 zaključili s kriminalistično preiskavo požara na območju gozda izven naselja Potoče. Po zbranih obvestilih in ogledu kraja je požar zajel 70,35 hektara, od tega 64,26 hektara gozda in 6,09 hektara travišč, površin v zaraščanju in štiri počitniške hiše. Materialna škoda za sanacijo pogorelega gozda je bila ocenjena na nekaj več kot pol milijona evrov, na počitniških hišah pa okoli 150.000 evrov.
Gorenjski kriminalisti niso našli sledi ali dokazov, ki bi kazali na storitev kaznivega dejanja. Glede na dane okoliščine je po vsej verjetnosti zagorelo zaradi vžiga podrasti, k čemur so močno pripomogle tudi trenutne vremenske razmere. Točnega vzroka požara pa se zaradi zgorele podrasti in gozda ni dalo ugotoviti.
Ker torej v preiskavi niso zaznali razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, je policija po 10. odstavku 148. člena Zakona o kazenskem postopku o vsem obvestila pristojno državno tožilstvo s poročilom.
Potoška gora, občina Preddvor, posneto z dronom aprila 2022, kmalu po uničujočem požaru.
Požar uniči večino sledi
Požar uniči večino sledi kaznivega dejanja, zato je preiskava zahtevna in lahko traja dalj časa, so na splošno še razložili s Policijske uprave Kranj.
"Za uspešno preiskavo kaznivih dejanj so poleg temeljitega dela policistov potrebne tudi kvalitetne prve informacije s krajev kaznivih dejanj. Pravočasno naznanjanje sumov in trezno ravnanje oškodovancev in drugih, ki naj do prihoda policistov, razen če je ogroženo življenje ali premoženje večje vrednosti, ničesar ne prijemajo ali premikajo, da se ne bi poškodovale ali uničile sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja. Vsak uničen dokaz slabša možnosti za hitro in uspešno preiskavo, posledično pa je tudi manj možnosti, da bi storilca povezali s krajem kaznivega dejanja."
Na golo bodo posekali 20 hektarjev površin
Vodja ZGS OE Kranj Martin Umek je za Žurnal24 maja lani napovedal, da bo treba posekati okoli 10 tisoč kubičnih metrov iglavcev (predvsem smreke) in močno ožganih listavcev, ki imajo tanjše lubje in so občutljivi na ogenj (bukev in javor). Hkrati pa je razložil, da se bodo strokovnjaki z zavoda za gozdove skupaj z lastniki dogovorili o sanacijskem načrtu.
Z vprašanji o uničenem gozdu zaradi požara, ki je izbruhnil na 650 metrih nadmorske višine, širil pa se do 1150 metrov nadmorske višine, pa tudi kako poteka sanacija in kakšne so zdaj razmere na Potoški gori oziroma na teh 70 hektarih Nature 2000, kjer je gorelo pred enim letom, smo se vnovič obrnili na ZGS OE Kranj.
"Gre za strmo pobočje, kjer je na geološki podlagi apnenca in dolomitiziranega apnenca rastel mešan gozd smreke (45 odstotkov), bukve (40 odstotkov) in primesjo jelke, gorskega javorja, velikega jesena, malega jesena, mokevca, črnega gabra, bresta in hrasta.
Na območju požara je okoli 20 zasebnih lastnikov, ki imajo skupno okoli 60 parcel. Posestna struktura je razpršena in v območju požara ni večjega lastnika. Tri parcele, ki so tudi prizadete, so v državni lasti, je navedel Tomaž Polajnar, revirni gozdar.
V požaru prizadeto drevje se je pozneje posušilo, fotografirano februarja 2023.
"Ocenjeno je bilo, da je uničeno oziroma močno poškodovano 6000 kubičnih metrov iglavcev in 4000 kubičnih metrov listavcev, skoraj toliko je še dodatno poškodovanega drevja-lesne mase, ki bo ostala v sestojih.
Doslej je posekano 4000 kubičnih metrov iglavcev in 2500 kubičnih metrov listavcev. Na golo bo posekano približno 20 hektarjev površin, še približno 20 hektarov površin bo s posekom iglavcev in deloma listavcev močno preredčenih. Preostale površine se bodo zarasle po naravni poti s semenom iz okolice," so nam odgovorili in dodali, da bodo gozdni delavci predvidoma do konca letošnjega maja na treh do petih hektarjih gozda posekali drevesa in jih spravili, pretežno s pomočjo žičnice in traktorja.
Posneto februarja 2023. Sanacija po požaru na pobočju Potoške gore, občina Preddvor, je mogoča le zaradi pred leti zgrajene gozdne ceste. Večino spravila opravijo z gozdarsko žičnico.
Sanacija poteka v zelo težkih reliefnih razmerah, delo je nevarno in polno nepričakovanih nevarnosti.
Ozko grlo predstavljajo gozdne prometnice, saj spravilo in odvoz lesa potekata predvsem po nedokončani gozdni cesti. Le-ta omogoča žično spravilo (stojišča za žičnico), brez tega sanacija ne bi bila možna.
Kamenje pada!
Na pobočju Potoške gore še vedno poteka sanacija, zaradi erozije pa se je tudi nevarno zadrževati tam naokrog. Nemalo težav tako gozdnim delavcem povzročajo nekateri rekreativci, ker se ne držijo navodil.
"Zlasti kolesarji (večinoma ob vikendih in popoldnevih) prehajajo sečišča in ne upoštevajo zapor in table za nevarnost. Takšni nespametni obiskovalci motijo gozdne delavce, zlasti pa se sami izpostavljajo valečemu se kamenju."
Škodo na tem območju povzroča tudi živeča divjad (jelenjad), ki z objedanjem upočasnjuje naravno obraščanje gozda, že zdaj, še pred zasaditvijo, pa je jasno, da bodo te živali objedale mlade sadike ..."
Gozdarje za povrh skrbi še od lani močno povečana populacija podlubnikov (veliki in mali smrekov lubadar). Smreke, kolikor jih je še ostalo, bodo zelo težko preživele podobno poletje kakor je bilo lansko.
Končni udarec je zadala suša
Na vprašanje, ali si je gozd v Preddvoru po uničujočem požaru vsaj približno opomogel, je revirni gozdar Tomaž Polajnar, (pristojen je za revir Zaplata), navedel, da je "po požaru smreka najprej kazala znake prizadetosti in umiranja. Listavci so bili do konca rastne sezone še vedno zeleni, enako v veliki meri tudi smreka. Žal pa sta drevje dokončno uničili poletna vročina in suša. Poletna suša je podvojila smrtnost drevja, saj se prizadeto drevje ni moglo revitalizirati zaradi zaostanka padavin in toplotnega stresa. Drevje se je pričelo množično sušiti konec septembra in v oktobru. Do konca jeseni je očitno porabilo vse rastne potenciale".
Po sečnji je ostalo golo pobočje, fotografirano pod Potoško goro, občina Preddvor, februarja 2023.
Smreke bodo še sadili
S sadnjo ali setvijo semena črnega bora, smreke, jelke in bukve bodo na pobočju Potoške gore skladno s sanacijskim načrtom začeli jeseni 2023.
Na vprašanje, kako to, da bodo kljub težavam s podlubniki vnovič sadili smreke, je Tomaž Polajnar odgovoril, da imajo prav sadike smreke največ možnosti uspevanja nove zarasti.
Listavci so uporabni le za kurjavo, posneto februarja 2023 na območju Potoške gore, občina Preddvor.
"Uspeh sajenja listavcev je statistično vedno slabši sploh na tem območju s slabo zemljo, poletno pripeko in navzočnostjo divjadi. Tudi zaščita sadik pred objedanjem divjadi je pri smreki najbolj učinkovita," je razložil.
Sklenil je z mislijo, da gole povšine najhitreje in najuspešneje porastejo drevesa s pionirskimi lastnostmi, to so smreka, črni gaber, mali jesen in bori. Ko se prične mikrobiologija tal spreminjati skozi čas, nastopijo pogoji za rast klimaksnih drevesnih vrst, kot je na primer v tem prostoru bukev.
Aaah, kak brezbrižni kadilski bedak je bil vzrok za požar, kaj pa drugega !!!