V letu 2021 je Slovenija evropska gastronomska regija. V Gorenjskem muzeju Kranj so ob tej priložnosti pripravili razstavo Kaša, žganci, zelje – Dediščina prehrane na Gorenjskem za sodobno rabo.
Kar so pridelali, to so jedli
»Pred 20. stoletjem naši kmečki predniki skoraj niso imeli izbire: jedli so, kar so pridelali. V delovnem koledarju so si sledila opravila na polju, vrtu, v hlevu, na senožetih in planinah. Dan za dnem je bil na mizi močnik – »sok«, prosena kaša, tudi z moko – »raševna«, žganci s kislim zeljem ali repo, fižol ali skuta, črn kruh ali še pogosteje krompir v oblicah. Tudi sadje, hruševa voda in mleko so nasitili lačne. Meso in pecivo so uživali za praznike. Samooskrba je najbolj očitna v kaščah, ki so kot samostojne stavbe na Gorenjskem najstarejša kmečka stavbna dediščina. Tudi plemiči in meščani so kuhali vsakdanje jedi iz lokalnih živil. Zaradi premožnosti in kulinaričnega znanja pa so jedli bolj raznoliko. Kmečka dekleta so se naučila kuhati v samostanskih gospodinjskih šolah, na tečajih in s pomočjo kuharskih knjig,« so ob razstavi zapisali v Gorenjskem muzeju.
Stare kmečke jedi so bile nasitne in zdrave, še danes so okusne.
Z industrijo in novimi izdelki so se spremenile tudi prehranjevalne navade
V 20. stoletju pa so se prehranjevalne navade spremenile, predvsem zaradi zaposlitev zunaj doma in novimi izdelki.
Ljudje so po novem večino hrane kupovali v trgovinah. Izdelki živilske industrije in živila iz uvoza
so postali pomemben del vsakodnevnih obrokov.
»Razlike med mestom in podeželjem so se brisale v opremi kuhinj pa tudi pri nakupih v trgovinah. Izdelki živilske industrije in živila iz uvoza so postali pomemben del vsakodnevnih obrokov. Delavci v tovarnah in šolarji so sprva malico nosili s seboj, z organizirano družbeno prehrano pa so imeli tople obroke zagotovljene. Dandanes so Gorenjci še navezani na zemljo, zavedajo se pomena gorenjskih kmetij in samooskrbe z osnovnimi živili. Lokalni recepti, predstavljeni v knjižni in spletni obliki jih povezujejo. Kuharsko znanje različnih starih jedi je zaželeno, kar dokazuje udeležba na tečajih in delavnicah. Stare kmečke jedi iz domačih sestavin imajo svoje prenovljeno mesto tudi v ponudbi gorenjskih gostiln. Nekatere so opazili tudi prestižni mednarodni gastronomski ocenjevalci,« so še zapisali ob razstavi.
Gorenjske gostilne imajo večstoletno tradicijo. Opazili so jih tudi prestižni mednarodni gastronomski ocenjevalci in jih nagradili.
Razstava v Galeriji na mestu prikazuje vrednote in trud naših prednikov v odnosu do hrane, njene pridelave in priprave. Predstavlja njihovo staro orodje, opremo kuhinj, kašče in modrost v pregovorih, kar je podkrepljeno s starimi fotografijami iz zbirk Gorenjskega muzeja, ilustracijami Andrejke Čufer in sodobnimi fotografijami ustvarjalcev gorenjske gastronomije. Razstava bo na ogled do 27. maja, ko se bo preselila v grad Khislstein.
