Podzemna železnica še vedno možna rešitev

Mestna občina Kranj (MOK) je v prostorih občine v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor, Direkcijo za infrastrukturo in DRI upravljanje investicij pripravila predstavitev načrtovanih posegov na območju Orehka v sklopu državnega prostorskega načrta nadgradnje železniške proge na odseku Ljubljana–Kranj. "Zbrali smo se z namenom, da strokovnjaki predstavijo vse možne variante umestitve dvotirne železnice na območju MOK. To je eden ključnih projektov za kranjsko občino, da razbremenimo promet, ki poteka v Kranju ter v smeri proti Ljubljani.  13.000 občank in občanov MOK namreč dnevno migrira v sosednje občine, predvsem v Ljubljano, zato se nam zdi ta projekt ključnega pomena. Naš interes in interes zaposlenih na ministrstvu je, da najdemo najboljšo, najmanj invazivno varianto, nobena do sedaj pa še ni dorečena," je povedal kranjski župan Matjaž Rakovec.

Podobno sporočilo je povedala tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki sicer živi blizu možen drugi tir železnice v Kranju. "Trase nikakor ne določamo politiki, ne župan, ne podžupan in ne ministrica. Trase in tudi možnosti različnih variant določajo strokovnjaki. Da se lahko odločimo, katera je najboljša, je treba pogledati vrsto argumentov, od okoljskih do, nenazadnje, vpliva tega projekta na ljudi. Edina politična odločitev, ki jo je naša vlada sprejela, je, da so železnice v tem mandatu prioriteta."

Na predstavitvi je tako Dejan Jurkovič iz Direkcije za infrastrukturo povedal, da v tem trenutku razmišljajo o treh rešitvah. "Te rešitve so v fazi obdelave. Vse te rešitve bodo, ko bodo izdelane, ovrednotene in na koncu bo predlagana najustreznejša, ki bo v skladu z zakonom o urejanju prostora javno razgrnjena v skladu s postopkom, ki ga predvideva umeščanje v prostor. Prva varianta je obstoječe stanje, s čimer pa ne dosegamo željenih ciljev, povišanja hitrosti. Druga varianta gre čez naselje Orehek, kjer je območje najmanj naseljeno, potrebno bo porušiti le nekaj objektov. Predviden je tudi 1100 metrov pokriti vkop. Tretja varianta pa je pod Ljubljansko cesto, ki bi bila najdražja in predvideva dobra dva kilometra dolg predor." Ob tem je Jurkovič še enkrat izpostavil, da dokončne rešitve še ni.

Krajani Orehka so na predstavitev prišli v velikem številu, čeprav je potekala v občinski stavbi v Kranju in ne v Osnovni šoli Orehek, kot je predlagala krajevna skupnost. "Po navedbah ministrstva in projektantov naj bi bila to ena od variant, po naših podatkih, ki smo jih pridobili, pa naj to ne bi bila le ena od opcij ampak glavna, na čemer so močno in hitro delali. Jaz mislim, da smo sedaj dosegli, da bodo dejansko razmišljali tudi o drugih opcijah, ki niso tako invazivne za ljudi in ne tako nesorazmerne s samim posegom v okolje. Jaz upam, da, tudi če gre mogoče za projekt, ki gre v tunel in bi bil nekaj evrov dražji, ne bodo rušili objektov in celotnega Orehka," je povedal predsednik Krajevne skupnosti Orehek - Drulovka Anže Tršan.

Najbolj glasnih udeležencev sicer pojasnila pristojnih niso prepričala, ostajajo nezaupljivi in se bojijo, da je dejansko že izbrana trasa, ki bi uničila njihovo vas. Krajani so tako izpostavili, da je na Orehku veliko novogradenj, pa ni lastnikov nihče opozoril na to, da se pripravlja takšen projekt. Skeptični so bili tudi do zagotovil Jurkoviča, da z lastniki objektov, ki jih je treba rušiti, vedno iščejo soglasno rešitev in razlastitev praktično ni. Dvomijo tudi v to, da bi vlaki v primeru izgradnje nove trase dejansko na tem odseku sploh vozili 160 kilometrov na uro. Krajane pa je zmotil tudi načrt za podzemno železniško postajo na Orehku, ki ji, kot so poudarili, nasprotujejo.