Krajšo slovesnost je pripravilo Društvo general Rudolf Maister Kranj v sodelovanju z Mestno občino Kranj in Gimnazijo Kranj. Zbrane sta nagovorila predsednik Društva general Rudolf Maister Kranj Roman Nahtigal in župan Matjaž Rakovec. Župan Rakovec in podpredsednik društva dr. Iztok Purič pa sta položila tudi venec h generalovemu doprsnemu kipu na Maistrovem trgu 5. V tej hiši je Rudolf Maister bival sedem let, ko je obiskoval štirirazredno deško ljudsko šolo in nižjo gimnazijo.
Maistrovi so živeli na današnjem Maistrovem trgu 5, nekdaj Mesto št. 150. Hiša je bila takrat v lasti Marije Rubežnik. V njej so bivali do očetove smrti 1887. Nato so se za tri leta preselili v sosednjo hišo in leta 1890 v Ljubljano; tudi zaradi Rudolfovega nadaljnjega šolanja.
Kot navajajo na spletni strani Medobčinskega muzeja Kamnik (Maistrova pot), Rudolf Maister (1874 Kamnik - 1934, Unec pri Rakeku) "ni pozabil svojega bivanja v Kranju. Mnogo kasneje je namreč v Kranju zaprosil za potrdilo o domovinstvu.
S Kranjem pa generala povezuje še en dogodek. Med 4. in 6. junijem 1919 so v Narodni čitalnici v Kranju potekala mirovna pogajanja med jugoslovansko in nemško-avstrijsko delegacijo. Udeležil se jih je tudi Maister, ki je na Kranjčane naredil velik vtis. Zvečer, 5. junija 1919, so mu društvo Sokol, čitalnica in kranjsko gasilsko društvo pripravili počastitev ob plamenicah".
Slovesno že sinoči v Žireh, danes v predsedniški palači
Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je slovenski državni praznik od leta 2005. Že sinoči je bila osrednja slovesnost v Žireh, na kateri je zbrane nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Danes pa je odhajajoči predsednik Pahor, kot je poročala STA, v predsedniški palači še zadnjič pripravil dan odprtih vrat, v počastitev praznika je potekala krajša slovesnost, pred predsedniško palačo je bila postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
Predsednica Zveze društev General Maister Lučka Lazarev Šerbec je na slovesnosti v predsedniški palači poudarila pomen življenja in dediščine generala Maistra. V govoru je poudarila, da Slovenija leži v srednjeevropskem prostoru, na katerem so se in se še križajo mnogi gospodarski, politični in civilizacijski interesi in vplivi. Ob trenutnem dogajanju v Ukrajini se državljani Slovenije zavedajo, kako pomembno je ohraniti svoje ozemlje in svoj jezik.
Opisala je prizadevanje zveze in 28 društev, ki že več kot 20 let ohranjajo Maistrov spomin, sporočilnost in poslanstvo. Na ta dan lahko "pokažemo, da smo samozavestni in odločni in pogumni in da znamo ohranjati svojo umetniško besedo, svoje inštitucije, spoštujemo predsednika države, spoštujemo naše simbole," je še poudarila.
