Jekaterinburg je upravno središče Uralskega zveznega okrožja in Sverdlovske oblasti. Po številu prebivalcev je četrto največje rusko mesto. Gre za veliko transportno in logistično križišče ob transibirski železnici ter industrijsko in kulturno središče Urala.
»Stiki med Mestno občino Kranj in ruskim mestom Jekaterinburg so bili najprej na področju gospodarstva, v letu 2021 pa še na drugih področjih. Izoblikoval se je predlog o tesnejšem sodelovanju in podpisu listine o pobratenju. Opredeljeno je široko povezovanje na različnih področjih, od gospodarstva in podjetništva, izobraževanja, kulture, športa, do turizma in znanosti,« je povedala vodja kabineta župana Katja Štruc. Ob tem je dodala, da je pobratenje med Mestno občino Kranj in mestom Jekaterinburg del širšega sodelovanja Sverdlovske regije s Slovenijo. Predvsem je izpostavila krepitev odnosov z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, povezovanje Univerze v Ljubljani in Uralske zvezne univerze s sodelovanjem Iskratela pri razvoju visokotehnološkega laboratorija in sodelovanje razvojnih agencij obeh regij.
Večina svetnikov se je s pobratenjem strinjalo, nekateri pa so izrazili nekaj zadržkov. »Že zadnjič smo potrdili pobratenje s kitajskim mestom, zdaj potrjujemo pobratenje z ruskim mestom, vsi, ki pa opazujemo mednarodno politiko, pa vemo, kako Kitajska in Rusija kotirata v mednarodnem prostoru. To sta dve največji kršiteljici človekovih pravic in temeljnih svoboščin v tem trenutku na svetu. Nisem proti pobratevanju in prebivalci Rusije in Kitajske si zaslužijo take projekte, glede oblasti pa je druga zgodba. Zato izražam svoje zadržke,« je povedala mestna svetnica Andreja Valič Zver (SDS). Podprl jo je tudi svetniški kolega Bojan Homan (SDS), ki je predvsem izpostavil, da je potrebno najprej pregledati, kaj se dogaja z vsemi dosedanjimi pobratenji, kakšne so koristi in kaj nam bodo bodoča pobratenja resnično lahko prinesla.
Do ruskih oblasti je občasno kritičen tudi svetnik Evstahij Drmota (SD), a ne nasprotuje pobratenju. »Pogledati moramo tudi v naše evropske prostore, kjer ima Španija še vedno politične zapornike zaradi teženj po odcepitvi Katalonije. Prav pobratevanja pa so načini, s katerimi prehajamo te delitve in ne gre za politično povezovanje.« Podporo pobratenju je izrazil še Neven Polajnar (Resni.ca), ki je izpostavil, da gre predvsem za gospodarske, kulturne in izobraževalne pozitivne učinke. »Mislim, da smo samo lahko ponosni na pobratenje z mesti v dveh svetovnih ekonomskih velesilah.«
Ob vsem tem je župan Matjaž Rakovec pojasnil, da so se aktivnosti s pobratenimi mesti v zadnjih dveh letih precej zmanjšale predvsem zaradi trenutne pandemije. »Veliko imamo podpisanih dogovorov z mesti na Balkanu, zdaj pa želimo to malo razširiti tudi na druge konce sveta. Ti zadnji dve pobratenji sta prva dva koraka v to smer in dajeta prvi mednarodni ton. Ob tem moram povedati, da se že leto dni pogovarjamo tudi za pobratenje z enim od večjih ameriških mest. Pri tem tudi ugotavljam, da se bomo v prihodnje morali zelo potruditi in dobro delati, da bomo ta pobratenja lahko tudi ohranili,« je dejal Rakovec. Glede pobratenja z Jekaterinburg pa je dodal, da si želi predvsem tudi sodelovanje na šolskem področju. Interes sta namreč izrazili tudi obe kranjski gimnaziji, na katerih se dijaki učijo tudi ruščino.
Pa vemo, kako Kitajska in Rusija kotirata v mednarodnem prostoru. To sta dve največji kršiteljici človekovih pravic Človekove pravice pa dajte no ni treba iti iz države za take stvari. Poglejte raje koliko ljudi mora imeti SP in koliko prekernih… ...prikaži večh delavcev imamo. Ali pa koliko državnih podjetjih zlorablja zaposlene jim po nekaj mescev ne izplača plače. Nekater niti regresa za letni dopust ne dobijo pa nikomur nič. Take reči so super samo pravilno vnoučiti jih treba!