Knjižničarstvo ima v Kranju bogato tradicijo. V Petrčkovi (Mayrjvi) hiši je bila leta 1863 ustanovljena narodna čitalnica. Leta 1907 se čitalnična knjižnica na predlog knjižničarja Zdravka Novaka preimenuje v Ljudsko knjižnico. Tako iz društvene postane javna ljudska knjižnica, dostopna vsem slojem. Leta 1925 se knjižnica preseli v novozgrajeni Narodni dom na sedanjem Slovenskem trgu.
Leta 1947 je nato v prostorih Prešernovega gledališča Ljudska knjižnica Okrajnega sindikalnega sveta v Kranju. Knjižnica se leto kasneje preseli v hišo mestnega ljudskega odbora. Leta 1950 je bila ustanovljena Okrajna študijska knjižnica, ki je prostore dobila v Savnikovi vili, 3 leta kasneje pa se preseli na Tavčarjevo 41, kjer je delovala vse do združitve vseh oddelkov v novi stavbi. Ljudska knjižnica pa se leta 1959 preseli v Sindikalni dom. Zaradi potrebe po enotni, osrednji knjižničarski ustanovi se obe knjižnici leta 1960 združita v Osrednjo knjižnico občine Kranj. Leta 1962 se jima pridruži še novoustanovljena Pionirska knjižnica.
Mestni svet Mestne občine Kranj je leta 2006 sprejel sklep o preselitvi vseh oddelkov knjižnice v Globus. Vsi trije dosedanji oddelki se tako junija 2011 združijo in preselijo v Globus. Iz Osrednje knjižnice Kranj se preimenuje v Mestno knjižnico Kranj.
V Galeriji na mestu pred knjižnico je od danes na ogled priložnostna razstava, ki obuja spomine na dogajanje v knjižnici v zadnjem desetletju. »Razstava prinaša eno retrospektivo. Izbrali smo nekaj zanimivih številk, podatkov, smiselno je razdeljena na različna področja, ki prikazuje naše delo in vsebine zadnjih 10 let v Globusu,« je povedala direktorica Mestne knjižnice Kranj Maja Vunšek. Ob tem dodaja: »V zadnjih deetih letih se je marsikaj spremenilo. Na primer, ko smo se vselili v to stavbo so bili neka največja novost iPadi, danes pa so to čisto nekaj običajnega. Izpostavim pa lahko tudi 7 milijonov izposojenih enot gradiva in 3,5 milijona obiskovalcev v naši knjižnici, kar pa ni zanemarljiva številka.«
Razstavo je odprl kranjski župan Matjaž Rakovec. »Letos bo minilo 50 let, odkar sem se vpisal v kranjsko knjižnico. Takrat so imeli še stare prostore, danes pa imamo eno najlepših knjižnic v Sloveniji in tudi širše. Z njeno dejavnostjo dvigamo bralno kulturo, ob tem pa pripravljajo številne zanimive dogodke in je tako tesno vpeta v lokalno okolje. Prav zato ne čudi, da so prejeli že številne nagrade, prav z njihovo pomočjo pa smo postali tudi branju prijazna občina,« je izpostavil Rakovec.
Knjižnico tudi v prihodnje čakajo številni izzivi
V knjižnici si še naprej želijo tesno povezanost z lokalno skupnostjo. »Predvsem si želimo prepoznavnost v lokalnem okolju kot prostor, kjer lahko ljudje dobijo prve izkušnje s področij, ki niso vsakodnevne, kot so preizkušanje VR očal, 3D printerjev in podobno. To bi jih lahko opolnomočili, da bi lahko, če bi jih stvar zanimala, poiskali nadaljnje izobraževanje,« je povedala Vunškova.
Na občini pa razmišljajo tudi o širitvi sedanjih prostorov. »Vemo, da je v Globusu kar nekaj površin nezasedenih in dobro bi bilo, da ta prostor še razširimo tudi za druge dejavnosti. Trenutno se v proračunu sicer to še ne predvideva, lahko pa bi se, če bi z lastniki našli nek skupni jezik,« je zaključil Rakovec.
