V Prešernovem gledališču Kranj je letošnja sezona v znamenju slovenskih dramskih besedil. Potem ko so uspešno odigrali Škofjeloški pasijon, so sedaj na oder postavili "Naše skladišče" mlade avtorice Tjaše Mislej. "Predstavo smo na repertoar uvrstili na eni strani po zaslugi korone, ki nam je zamešala vse štrene, po drugi strani pa smo se, kakor koli je to grozna stvar in situacija za kulturo grozovita, morali na novo zorganizirati in na novo tudi nekatere stvari postaviti. In ker se je izkazalo, da nekih predstav ne bo, smo se odločili za Grumovo nagrajenko, saj je naše poslanstvo, da uprizarjamo slovenske avtorje, saj smo tudi nosilec Tedna slovenske drame. Tekst je bil dober, aktualen, zanimiv tudi iz strani gledališča - izjemne vloge za naše igralke. Bolj kot zdaj gledamo in bolj kot se stvari obračajo, je tudi vedno bolj aktualen in mislim, da je to tudi poklon vsem nevidnim delavcem in delavkam v skladiščih, v trgovinskih centrih, sploh pa zdaj ob tej razvpiti temi zapiranja trgovin ob nedeljah. Mislim, da jim lahko s to predstavo stojimo ob strani v njihovem boju za bolj človeške pogoje dela," je o razlogih za uvrstitev predstave na repertoar povedala umetniška vodja kranjskega gledališča Marinka Poštrak.
Intimna zgodba o štirih ženskah
V predstavi nastopa devet igralcev, v ospredju pa so talentirana bodoča pevka Evelin (Vesna Pernarčič), magistrica literarne komparativistike s pisateljskim talentom Marija (Miranda Trnjanin k. g.), samohranilka Suzi (Vesna Slapar) in vodja izmene Vera (Vesna Jevnikar). Nad njimi ves čas bdi poslovodkinja Grebovič (Darja Reichman), nad njo vzvišeni regijski direktor (Miha Rodman), skladiščnik Bigi (Blaž Setnikar) jim vozi vedno novo robo, v skladišče pa zaide tudi izgubljeni kupec (Borut Veselko), ki ne ve, kaj bi rad kupil, in raziskovalni novinar (Aljoša Ternovšek), ki želi v svoji oddaji razkriti izkoriščevalski ustroj mega trgovinskega izkoriščanja. "Zelo sem vesela, da so se v Kranju opogumili in dali prostor temu tekstu, ker govori o eni zelo aktualni tematiki - izkoriščanju ženske delovne sile oziroma izkoriščanju delovne sile na sploh v nekem takem korporativnem prostoru. Lotili smo se ga iskreno in osebno. Poskusili smo najti stik s tematiko in intimno razgrniti zgodbe štirih žensk in ustroja okrog, da smo lahko razgrnili zgodbo o vsakodnevnih junakinjah, o zgodbah, ki mogoče nimajo vsakodnevno priložnost, da pridejo na oder," je o delu povedala mlada režiserka Mateja Kokol. Igralka Vesna Slapar pa je dodala: "Predstave smo se lotili z enim velikim premislekom, da je to predstava, ki govori o malih ljudeh, o ljudeh, ki so včasih v naši družbi tudi nevidni in predvsem velikokrat zapostavljeni in da jih postavi na neko mesto, ki jim pripada, da si po koncu predstave lahko vsi rečejo: Ja, vsi smo ljudje in za vse med nami je treba skrbeti, ne samo za priviligirane ampak tudi tiste, ki definitivno to niso."
Žalostna komedija je prepričala žirijo za Grumovo nagrado
Besedilo "Naše skldišče" Tjaše Mislej je bilo letos nagrajeno z Grumovo nagrado za najboljše novo slovensko dramsko besedilo. "Štiri delavke, štiri skromne eksistence, se svojega položaja jasno zavedajo, a stoično vztrajajo pri enoličnih opravilih: zaradi mezde, ki jo za zdaj še prejemajo redno. Štiri delavke, vsaka s svojimi željami, talenti, prepričanji, hotenji in zgodbami; vsaka tudi s sanja(rija)mi o boljšem življenju, o spremembah, četudi majhnih in skromnih. /…/ Skratka, socialna drama. Samo da je v resnici smešna kot komedija, mogoče celo farsa, ki je v bistvu žalostna. Realistična v slogu, gibka v jeziku in obenem absurdna v maniri," je med drugim zapisala žirija v obrazložitvi za nagrado. "Seveda mi to pomeni ogromno, in priznanje pa tudi priložnost, ker se mi zdi, da ravno zato, ker sem dobila nagrado, je zdaj lahko tudi uprizoritev v Kranju," je bila skromna avtorica Tjaša Mislej. O tem, kako se je sploh lotila pisanja tega besedila pa pravi: "Že kar nekaj let nazaj sem razmišljajla o tem, da me zanima pisanje o spreminjanju neke krajine v mestih, kjer rastejo trgovski centri vsepovsod, pa tudi čisto neke navade in potrošnika in ljudi, ki tam delajo, kako se je vse spremenilo. Ko sem bila jaz majhna, se spomnim, da smo hodili v take manjše trgovine, kjer je bilo vsega manj, manj izbire pa dalj časa smo bili notri, mama se je pogovarjala s prodajalkami, zdaj pa je vse drugače. Zanimal me je tudi način dela, kako se je spremenil."
