"Metanje iz službe še ni trpinčenje. Prav tako trpinčenja in psihičnega nasilja ne predstavlja poziv, da je treba pedagoške ure opraviti kakovstno. Ni trpinčenje, da se je doktorat, ki ga je Marič opravil na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, preverjalo trikrat ... Nobenih resnih dokazov ni bilo, da je bil oškodovanec socialno izoliran, v dokaznem postopku se ni dokazalo, da je dekan večkrat omaluvažujoče govoril o asistentu pred študenti. V nobenem dopisu dekan ni napisal, nesposoben asistent, kaj ti je, spet te moram opominjati, ... In tudi glede prepovedi objav v (plačljivih, predatorskih) revijah: nič od tega se ni izkazalo," je v skoraj polurni razlagi oprostilne sodbe med drugim nizal sodnik Uroš Ferjan.
Sodnik je presodil, da dejanje, za katerega je bil obtožen dr. Marko Ferjan, po zakonu ni kaznivo dejanje. "Ni predmet kazenskega postopka to, ali so bili vsi akti utemeljeni in pravilni, ampak to, ali je šlo v celoti za trpinčenje in psihično nasilje," je poudaril.
Glede očitka, da je nekdanji dekan (sprva je sodeloval v habilitacijskem postopku dr. Mariča pri napredovanju v docenta) oviral habilitacijski postopek in pritiskal na člane habilitacijske komisije, naj napišejo negativno oceno za dr. Mariča, pa je sodnik ugotovil, da je bilo o tem premalo dokazov. "Ena od prič je namreč povedala, da je dekan članom komisije dejal: A ne da bomo tole zavrnili? ... Če nekdo počepne, je problem drugje," je opozoril sodnik.
V Sloveniji ni veliko prakse
Poglobljeno je sodnik v nadaljevanju naštel kaj se v zvezi s trpinčenjem (s tujko temu rečemo mobing) v Sloveniji dogaja v praksi.
"Te prakse pri nas ni veliko, nekaj jo je po delovnih sodiščih in to predvsem, ko gre za spolno nadlegovanje žensk." In je nato v nadaljevanju naštel primere: Živalsko se je drl. Pošiljal je sms-je s spolno konotacijo. Vpil je na oškodovanko, ona pa je morala mirno stati. Dejal ji je, naj da odpoved, ker je ne more več gledati. Povišani toni. Naganjanje iz pisarne. Oškodovanko je imenoval črv, ... Glede na vse našteto, se mi to ne zdi primerljivo," je dejal.
Da so dejanja dr. Marka Ferjana imela znake trpinčenja, je sicer po prijavi, ki jo je podal dr. Marič, v letu 2015 ugotovila komisija, katero je imenoval rektor Univerze v Mariboru. Tudi inšpektorat se je ukvarjal s tem primerom, a so se tega "losali" z izgovorom, saj da je že vse urejeno, je izpostavil sodnik.
"Tudi sam sebe sem preveril, ali sem zdaj, ko sem sodnik, neobčutljiv za dogajanje v akademski sferi. Vem, da tam situacije niso nič kaj subitilne ... Vprašal sem se tudi, ali je obdolženec naletel na intelektualno močnega in vestnega človeka, ki se je postavil zase, in ima tudi dobro socialno mrežo. In zaključil sem, da ne gre za trpinčenje, ne gre za napad na osebo in ponavljanje enih in istih razlogov."
Tožilka je zahtevala pogojno obsodbo
Dr. Miha Marič je bil po izrečeni sodbi vidno razočaran. Enako tudi tožilka in pooblaščenec, ki sta ob koncu zaključne besede zahtevala, da sodišče nekdanjega dekana dr. Marka Ferjana obsodi na eno leto zapora, s preskusno dobo tri leta. Kot smo že navedli, sta tožilka in pooblaščenec takoj napovedala pritožbo, saj sta prepričana da je nekdanji dekan, ki je imel vse možnosti zagreniti življenje asistentu, storil kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu, ga poniževal, širil o njem neutemeljene dvome, vse to pa je počel z direktnim naklepom: spraviti dr. Mariča s fakultete.
Nina Globočnik, zagovornica dr. Marka Ferjana, pa je nasprotno v zaključni besedi trdila, da dr. Marič ni bil ne ponižan ne prestrašen, da se je celo nespoštljivo obnašal do predpostavljenega in da se je sam naredil za žrtev. Njen klient, je poudarila, ni oviral habilitacijskega postopka in da je s tem, ko je zavrnil plačljive objave v t.i. plenilskih revijah, le ščitil ugled Fakultete za organizacijske vede v Kranju.
Kaj je šikaniranje na delovnem mestu?
197. člen Kazenskega zakonika pravi:
(1) Kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
