Ko je ljubljanski župan Zoran Janković pred 15 leti govoril, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, so se številni smejali, danes pa temu ni več tako, je na današnji konferenci poudarila Tsavachidisova. Evropska mesta so po njenih besedah lepa, žal pa zaradi emisij, hrupa in nesreč ne tudi najbolj zdrava za življenje.
Ljudje se v iskanju bolj zdravega življenjskega okolja izseljujejo iz mest. "To je žalostno, mesta ne bi smela biti le lepa za obisk, pač pa lepa za življenje," je dejala.
Po njenih besedah je Evropi manjkalo jasnih ciljev, zdaj pa jih ima. Med drugim je izpostavila načrt Pripravljeni na 55, ki predvideva 55-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in ogljično nevtralnost do leta 2050. Pri doseganju teh ciljev bodo po mnenju Tsavachidisove pomembno vlogo odigrala mesta.
V EU so na voljo številni mehanizmi, med drugim zeleni dogovor in sklad za okrevanje, sredstva iz teh mehanizmov pa morajo biti namenjena pravim ukrepom, je pozvala. "Gre za enkratno priložnost, čaka pa nas veliko izzivov," je še poudarila Tsavachidisova in dodala, da bo ključno sodelovanje vseh.
Prednosti in slabosti življenja v mestih
Ministrstvo za infrastrukturo po besedah Polone Demšar Mitrovič, ki je med drugim zadolžena za koordinacijo projekta Evropski teden mobilnosti, spodbuja ukrepe s področja trajnostne mobilnosti z različnimi mehanizmi.
Kot je izpostavila, v urbanih območjih živi 75 odstotkov ljudi, življenje v mestih pa ima tako prednosti kot slabosti. Med prvimi je izpostavila bližino služb, izobraževalnih ustanov, trgovin ... na drugi strani pa so mesta bolj onesnažena, manj je zelenih površin, veliko več hrupa in prometa.
Cilj ministrstva je, da za slabosti najde najboljše možne rešitve. Med drugim je izpostavila 15-minutna mesta, pobudo, s katero bi mesta uredili na način, da bi lahko prebivalci do vseh dnevnih aktivnosti peš ali s kolesom dostopali v 15 minutah, ko to ni mogoče, pa z javnim prevozom.
Dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti so na konferenci predstavili podžupani Ljubljane, Maribora in Kranja. Podžupan prestolnice Dejan Crnek je med drugim izpostavil zaprtje mestnega središča za motorni promet. Kot je dejal, so se na občini pred leti odločili, da bo središče mesta postalo dnevna soba Ljubljančanov, širše središče pa njihovo igrišče.
Po Crnkovih besedah mora vsaka mestna oblast pri takšni spremembi govoriti z meščani, zato so organizirali veliko delavnic in pripeljali številne tuje strokovnjake, da bi meščanom pomagali razumeti, kako bi mesto izgledalo brez prometa v centru. Kljub nekaterim začetnim pomislekom ima nova ureditev danes v Ljubljani ogromno podporo, je dejal.
Številne aktivnosti na področju zelene mobilnosti izvajajo tudi v Mariboru. Kot je dejal tamkajšnji podžupan Samo Peter Medved, so tudi v štajerski prestolnici z ene osrednjih mariborskih ulic skoraj popolnoma odstranili promet, širijo zelene površine po mestu, optimizirajo javni potniški promet ...
Se mora pa sprememba po Medvedovih besedah začeti pri nas samih. "Ali smo pripravljeni naš avto zamenjati za bolj trajnostnega, ali smo pripravljeni manj potovati, ali smo pripravljeni iti v službo peš ali s kolesom ... Bodimo pogumni in se odločimo spremeniti naše navade," je pozval.
Da občinska vozila popoldne ne bi samevala ...
Tudi v Kranju so v preteklih letih uvedli številne novosti s področja trajnostne mobilnosti, načrtujejo pa tudi nove. Podžupan Janez Černe je med drugim izpostavil, da so občinska vozila in vozila javnih podjetij zamenjali za električna, ker pa so ugotovili, da se ta uporabljajo predvsem zjutraj, popoldne pa ne, jih nameravajo v prihodnje v popoldanskem času vključiti v sistem izposoje vozil.
Na Gorenjskem so razširili tudi mrežo kolesarskih poti in sistem izposoje koles od Kranja do Jesenic. Tako je v sistemu povezanih pet občin, je dejal.
Konferenco EIT Urbana mobilnost: Skupaj za boljše življenjske pogoje v slovenskih mestih, ki poteka kot uradni dogodek v sklopu slovenskega predsedovanja Svetu EU, organizira Centralno inovacijsko središče EIT Urbana mobilnost v sodelovanju s Slovenskim gospodarskim in raziskovalnim združenjem in Zavodom za gradbeništvo Slovenije - EIT Urbana mobilnost RIS Hub Slovenija.
