Gobe rastejo ne glede na koronavirus in ljudje, ki jih radi uživajo, imajo do njih prav zares strasten odnos. A letošnja gobarska sezona je bila povprečna. »Pretiranega dela pri nadzorih na Jezerskem in v Tržiču, ki sem jih opravila s kolegi, saj so letos policisti zaradi koronavirusa preobremenjeni, nisem imela. Tako v zvezi z nabiranjem gob nisem izdala nobenih ukrepov in nobene globe, kar 18 prekrškovnih postopkov pa sem uvedla zaradi prometa, to je napačnega parkiranja kar na gozdnih vlakah in voženj po gozdnih cestah, na katerih je vožnja omejena,« je povedala inšpektorica Urška Ahačič Pogačnik, ki nadzira gozdove v upravnih enotah Kranj, Škofja Loka in Tržič.
Več prekrškovnih postopkov je bilo letos zlasti na območju Kranja, na kar so, kar je zelo pohvalno, opozarjali lovci in gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije v okviru naravovarstvenega nadzora.
Prav jutri, 15. oktobra, se odprejo poleti zaprte gozdne ceste v Jelendolu, 20. oktobra pa še gozdne ceste na Jezerskem.
Izmišljene zgodbe o avtodomarjih
Pred leti so lastniki gozdov in domačini imeli veliko za povedati o tem, kako zlasti Italijani hodijo plenit gobe v gozdove na Gorenjskem (Jelendol v občini Tržič in na Jezersko). Kar v avtodomih da so se pripeljali in nabrane gobe takoj vložili v kozarce. Pa tudi o Romunih, ki da te gobe potem preprodajajo prodajalcem na tržnicah po Sloveniji. Ob teh pripovedih se inšpektorica Urška Ahačič Pogačnik nasmehne in pove, da to preprosto ni res. »Na Gorenjskem nabirajo gobe Gorenjci, izjema je Pokljuka, kjer je tudi veliko Ljubljančanov. Zlasti na južnem Gorenjskem so nabiralci Gorenjci in ti gobe tudi preprodajajo,« je dejala. In cena? Po naših podatkih se da za kilogram jurčkov iztržiti tudi 30 evrov.
Poln prtljažnik
Največji zaseg gob v karieri gozdarske inšpektorice Urške Ahačič Pogačnik je bil zaseg kar 30 kilogramov gob pri nabiralcu v Komatevri. Kdaj točno je bilo, ni povedala, le da je bilo to pred leti. »Najprej sploh ni želel odpreti avtomobilskega prtljažnika, šele ob opozorilu policista, ki je bil zraven, je to storil. In prtljažnik je bil poln… Sami jurčki,« se je spomnila inšpektorica. Tisti, ki zares pozna terene, lahko tako količino nabere v nekaj urah, a ti tereni so skrivnost. Poznavalec tako denimo reče samo kraj, nad 1000 metrov, v smrekovih debeljakih in borovničevju, in tisti, ki razume, že ve, kam je treba iti. Glede zaščitenih gob pa je dejala, da doslej na Gorenjskem ni bilo težav, karžlja, ki sodi med zaščitene, še nikoli ni opazila v košarah nabiralcev.
Inšpektorica zase pravi, da ni gobarsko nadarjena, saj da ko nabiraš gobe, je treba hoditi počasi, to pa njej ne ustreza. Poudarila pa je, da se je kultura nabiranja gob v Sloveniji (vsaj kar se tiče čiščenja na izvoru in prenašanja. Zdaj gredo praviloma že vsi v gozd s košarico in nožem) zelo izboljšala.
Za gobarsko strast ni razumevanja
Težava pa ostaja, da se želijo mnogi pripeljati čim dlje v gozdove. In seveda je težava tudi količina. »Gre za strast, pohlep in da, tudi pogoltnost, saj je nemogoče, da bi nabiralec lahko užil toliko gob. Preprosto se ne ustavi … In pri tej strasti do gob inšpektorji nimamo nobenega razumevanja, omejitev je dva kilograma gob na nabiralca na dan. In to je takoimenovano rekreativno nabiranje v gozdu, ki je v gozdu dovoljeno tudi nelastnikom gozda. Z vrednotnico za dopolnilno dejavnost pa lahko posameznik nabira v gozdu, ki je bodisi njegov bodisi od lastnika dobi dovoljenje za nabiranje. Na Pokljuki bi bilo tako denimo treba dobiti od ljubljanske nadškofije, ki je lastnica gozdov, dovoljenje za komercialno nabiranje, a vse je še vedno omejeno,« je razložila sogovornica.
Zgornja Besnica ostaja gobarski raj
V okolici Kranja velja za pravi gobarski raj Zgornja Besnica, zlasti slovi po jurčkih in marelah. V spominu mnogih sta ostali nadpovprečni gobarski sezoni v letih 2017 in 2018. Letos je bila tam letina povprečna, a ne bi mogla reči, da je to zaradi izropanja gobjega bogastva v preteklih letih. Pri tem, koliko gob bo, namreč ni nobenega pravila.
Sicer pa Gorenjci takrat, ko je veliko gob in borovnic, pregovorno radi zaženejo paniko glede medvedov. »Res, z medvedi se bomo morali počasi morali navaditi živeti skupaj, medved je pač tu stalnica, in ljudje zaradi njega ne bodo nehali hoditi v gozd. O medvedu v Kokri, katerega oglašanje je pred dobrim mesecem slišal pohodnik, nisem dobila nobenih informacij, o tem tudi doslej ni bilo nobenega poročila,« je sklenila pogovor inšpektorica.
