Gorenjska
1026 ogledov

"Mi smo vsi bolj klasični ... radi imamo vonj po bencinu in olju"

Gokart, Srednja šola za strojništvo, Škofja Loka
1/6
M. Ha. Gokart, s katerim bodo v prihodnje v Škofji Loki navduševali tudi osnovnošolce, da bi se v večji meri odločali za šolanje na njihovi srednji strojni šoli.
"Pelje se, seveda se pelje ... in to celo zelo dobro. Na našem šolskem dvorišču je dosegel 70 kilometrov na uro, a na testiranju ... tam bo 120, tudi 130. Če bi imel drugačen zobnik, bi zmogel 160 kilometrov na uro," so prepričani zdaj že nekdanji dijaki Srednje šole za strojništvo v Škofji Loki Luka Rant, Domen Filipič, Martin Koderman in Tine Demšar, ki so mi v učilnici skupaj z mentorjem Matjažem Luznarjem ponosno predstavili gokart. Gokart, ki so ga izdelali sami!

Bodoče študente strojništva sem obiskala prejšnji petek, in sicer takoj, ko so opravili še zadnji ustni izpit poklicne mature. Vprašanja niso bila težka, prav nič niso bila povezana z gokartom. A tudi matura jih ni skrbela, so si bili edini. Na vprašanje, kako bodo preživeli najdaljše počitnice v življenju, so odgovarjali zelo podobno. Ker vsi radi "šraufajo", bodo tudi precej delovne.

In gokart? Ta je zdaj ne le njihov ponos in ponos njihovega mentorja Matjaža, učitelja strokovnih teoretičnih predmetov, ampak tudi šole za strojništvo.

Gokart, Srednja šola za strojništvo, Škofja Loka | Avtor: M. Ha. Zaenkrat gokart še nima imena. Na fotografiji od leve proti desni Matjaž Luznar, Martin Koderman, Tine Demšar, Luka Rant in Domen Filipič. M. Ha.

"Zamislili smo si, da bi v okviru praktičnega pouka izdelali vozilo za karting progo, s katerim bi v prihodnje promovirali našo šolo za strojništvo. Prvotno je bilo mišljeno, da bi bili pri njem vključeni prav vsi učitelji praktičnega pouka in vsi dijaki. A to v praksi ni bilo izvedljivo, zato sem prevzel skupino teh štirih dijakov," je razložil Matjaž Luznar, ki na strojni šoli v zaključnih letnikih uči projektno delo, prostorsko modeliranje in CNC programiranje.

Nepričakovano se je delo kar za pol leta zavleklo zaradi epidemije covid in tako, kot so dejali, kar pol leta niso naredili "nič pametnega."

Na pripombo, da so pač zato malo dlje tuhtali, kaj bi naredili, se je Luznar nasmehnil, da pri strojnikih ni povsem tako. "Če se ne moreš fizično dotikati, ne moreš razvijati. Šele ko smo začeli sestavljati vozilo in dodajati nove kose, je vozilo dobilo pravo obliko."

Računalniški model sestavnih delov za gokart | Avtor: Luka Rant Računalniški model sestavnih delov za gokart Luka Rant

Vse nepobarvane kovinske dele so izdelali v šoli. To je od okvirja, struženih kosov, drobnih elementov, krmilnega mehanizma, pogonske gredi. Se pravi vse, razen plastike. Motor, hladilni sistem, zavorna čeljust in disk ter zobnik pa so seveda kupljeni.

Pri tem je bila zelo dobrodošla pomoč sponzorjev, to so Tinex, Kamm, Inox Balažic, Sektor GTM, Sport sil kart, Ines, MME Motosport, E-mravljica in Janez Rant, ki so prispevali bodisi material bodisi so pomagali z nasveti in sodelovali pri krivljenju cevi in laserskem izrezovanju pločevine.

"Podjetje Tinex nam je podarilo ležaje in končnike kar za dva gokarta: za tega, ki je bencinski, in še enega, ki bo električen," je dejal učitelj. Električen? "Da, v prihodnjem letu načrtujem, da bi v 2. ali 3. letniku skupina dijakov izdelala električni gokart," je razkril Luznar.

Ima vse, kar imajo veliki

Dirkalno vozilo so morali izdelati še pred začetkom maturitetnega obdobja, prvo testiranje gokarta so imeli na šolskem parkirišču oziroma dvorišču.
In nič ni padlo stran? nas je zanimalo. "Ne, z izjemo ene matice. Prav dobro je ta gokart prestal test, kar je potrdil tudi strokovnjak in nas pohvalil, da se lepo pelje in je že blizu pravega kartinga," je povedal Luznar.

In šolski gokart je torej tak, kot vsi "zaresni"? "Da, kajti držali smo  se pravil in upoštevali dimenzije, kakršne predpisuje Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) za uradni karting. Dejansko bi se ta naš gokart lahko pomeril s pravimi, če bi nam to dovolili. Edina težava so zvari, ki so sicer kakovostni, a so jih napravili dijaki in ne uradni testirani varilec, kot je to potrebno," je poudaril mentor.

Računalniški model sestavnih delov za gokart | Avtor: Luka Rant Računalniški model sestavnih delov za gokart Luka Rant

V kratkem bodo šolski gokart še preizkušali: na dirkališču v Lendavi ali Čedadu v Italiji, konec junija so že dogovorjeni v Centru varne vožnje v Logatcu. In v Logatcu bo Domen preizkusil tudi svoj Super kart, ki ga je ločeno izdelal v okviru projektne naloge. Dijaki namreč v okviru četrtega predmeta poklicne mature opravljajo projektne naloge, medtem ko je šolski gokart nastal v okviru šolskih predmetov.

"Že od 8. razreda osnovne šole se ukvarjam z gokarti in ta šolski gokart je že tretji. Prva verzija je bila osnovna jeklena konstrukcija s Tomosovim motorjem. To sem izpopolnil, zamenjal motor in še enkrat izpopolnjeval, medtem ko sem za zaključno nalogo izdelal Super kart, s katerim sem se ukvarjal dve leti," je razložil Domen Filipič.

Gokart, Srednja šola za strojništvo, Škofja Loka | Avtor: M. Ha. Domen Filipič M. Ha.

Domnov trud in nadarjenost so opazili tudi drugi: tako je prejel 500 evrov od Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka, in sicer je bil za Super kart nagrajen kot najboljši izdelek strojnih šol ... Tekmoval pa je tudi na tekmovanju podjetja Audax za 3d konstruiranje - za osvojeno prvo mesto je prejel 3d tiskalnik.

Domen bo oktobra nadaljeval študij na Višji strokovni šoli za strojništvo in lesarstvo v Škofji Loki, enako tudi Luka Rant. V prihodnje bi se rad ukvarjal z avti, s tovornjaki, ... "Že zdaj pomagam očetu v avtomehanični delavnici. Šraufam avte in mopede, kdaj tudi kaj postružimi in porezkam." Na vprašanje, kaj še počne, pa je Luka odgovoril, da se tudi rad vozi s kolesom ... In tako bo preživel tudi najdaljše počitnice.

Martin Koderman in Tine Demšar bosta študirala na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Martin je povedal, da še ne ve, kaj bo počel po končanem študiju, zanima pa ga, tako kot njegove kolege, s katerimi so izdelovali gokart, "vse kar se premika in sliši".
Skupaj s Tinetom sta si enotna, da "električni gokarti ne brenčijo in nimajo pravega karakterja. Še vedno je pomembno, da imaš bencinski motor, čeprav je treba tudi stalno brisati. A način vožnje z njim, ker ima drugačen graf moči, in ga lahko voziš bolj nadzorovano brez pomagal, je veliko bolj zanimiv".

Na vprašanje, ali se torej ne čutijo prikrajšane, saj da bo naslednja generacija že izdelovala električni gokart, pa smo dobili glasen in jasen odgovor: Ne. In da o električnih gokartih tudi ne razmišljajo. "Mi smo vsi bolj klasični." "Radi imamo vonj po bencinu in olju." "Nič ni narobe, če je treba kdaj tudi pobrisati madež," so odgovarjali.

Gokart, Srednja šola za strojništvo, Škofja Loka | Avtor: M. Ha. V slogi je moč, pravijo maturanti škofjeloške srednje šole za strojništvo, na fotografiji skupaj z učiteljem Matjažem Luznarjem. M. Ha.

Kot so še pojasnili, nihče od njih ni voznik gokarta, ampak so se z njim peljali le na testiranju. A tudi za preizkuse ni bilo na voljo prav veliko časa. Kolegialno so gokart v maju vozili na šolskem dvorišču vsi približno enako dolgo.

V "električno" razpravo se je vpletel še učitelj. "Tudi električni gokarti dosegajo visoke hitrosti in imajo dobre pospeške ... No, bomo videli, ko bomo dobili baterijo motorja. Na splošno karakteristike električnih vozil niso slabe, a vsi mi še bolj prisegamo na bencinske motorje, kajti pri električnem vozilu je način vožnje drugačen," je dejal Matjaž Luznar in nadaljevanju spomnil, da so pred leti dijaki že predelali avto smart v električnega.

Na vprašanje, koliko "popije" bencinski gokart, pa so mi vsi navzoči dali vedeti, da nisem postavila pravega vprašanja. "O porabi goriva se pri dirkanju ne govori. Ta je velika," so me podučili.

"Vse stroške, tudi stroške goriva, je poravnala šola, mi smo samo delali. Koliko ur smo porabili,  ... no, tega ne vemo, a imeli smo ogromno dela in tudi stroški so bili kar visoki. Treba je vedeti, da samo dirkalni motor z močjo 30 konjev stane približno 3000 evrov, mi pa smo uporabili rabljenega," so sklenili sogovorniki.

dezurni@styria-media.si

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.