Doselitev risov na Gorenjsko je za projekt Life Lynx predstavljala velik izziv, saj na tem območju pred tem niso beležili reprodukcije risov. Izjemen uspeh projekta je bil, da so se vsi risi, doseljeni na območje Gorenjske, tam tudi ustalili, vse tri samice pa so tudi že imele po vsaj eno leglo mladičev. Ker od aprila lani ne beležijo več prisotnosti risa Zoisa, ga bodo nadomestili z risem Lukašem.
Kot je poudaril koordinator projekta Life Lynx Rok Černe, bodo z doseljenim risom omogočili teritorialni samici Aidi, da se bo lahko parila z nesorodnim samcem in s tem povečali genetsko pestrost risov na tem območju. Na Gorenjskem trenutno s pomočjo avtomatskih kamer spremljajo štiri doseljene rise: samice Aido, Lenko in Julijo ter Trisa, ki je trenutno edini samec, s katerim se preseljene samice lahko parijo. Spremljajo tudi nekatere potomce doseljenih risov. Mladič iz prvega legla Aide in Zoisa se je na pot osamosvojitve odpravil proti Posočju.
Rok Černe je izpostavil, da je območje slovenskih Alp pomembna povezava med risi v Dinaridih in italijanskih in švicarskih Alpah, zato je vzpostavitev povezovalne populacije na tem območju strateškega pomena za dolgoročno varovanje in ohranjanje risov pri nas.
Lovci skrbeli za Lukaša v obori
Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije, je povedal, da je spremljanje reševanja risov pomembno na dolgi rok, zato upajo, da bo pristojno ministrstvo zagotovilo sredstva za spremljanje risov tudi po zaključku projekta Life Lynx.
Izpusta se je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač, ki je posebej pohvalil trud Lovske družine Nomenj Gorjuše, ki je vse od prihoda risa Lukaša v Slovenijo pa do njegovega izpusta skrbela zanj, s tem pa, kot je poudaril, pokazala bistvo lovskega poslanstva, ki ni zgolj lov na živali, temveč tudi njihovo ohranjanje.
Na današnjem dogodku so bili prisotni tudi predstavniki avstrijske štajerske lovske zveze - Steirische Landesjägerschaft, s katero sta Lovska zveza Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije podpisala dogovor o sodelovanju na področju varovanja in ohranjanja risov.
Zgodbe doseljenih risov so navdihnile tudi pisateljico in ambasadorko risov Deso Muck, ki je napisala knjigo Pogumni Maks, v kateri mladim bralcem predstavi izzive in radosti iz življenja risov. Glavni junak je ris Maks, ki je na poti iskanja prostega teritorija in samic prehodil pot od Notranjske do slovenskih Alp in nazaj ter s tem pokazal, kakšne razdalje lahko prehodi ris.
Izpuščeni risi imajo ovratnice
V okviru projekta Life Lynx so doslej v naravo izpustili 17 risov. Šest na Hrvaškem in enajst v Sloveniji. V Sloveniji je bilo od tega šest risov izpuščenih na območju slovenskih Alp, pet pa na območju Dinaridov. Vsi doseljeni risi imajo ob izpustu nameščene GPS telemetrične ovratnice, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo.
Projekt Life Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, in sicer v okviru Life programa, v Sloveniji pa ga sofinancira ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.
