Vzdrževanje zaprtega odlagališča Tenetiše, kamor so odlagali odpadke 35 let, bo trajalo 30 let od prejetja okoljevarstvenega dovoljenja za zaprto odlagališče (2016), to pomeni, da mora Komunala Kranj izvajati vzdrževanje deponije vključno z monitoringi vse do leta 2046. Vse stroške poravnavajo občine, ki so v preteklosti odlagale odpadke na odlagališču Tenetiše, to so Kranj, Šenčur, Naklo, Preddvor, Cerklje na Gorenjskem in Jezersko. Stroški vzdrževanja zaprtega odlagališča so približno 75.200 evrov brez DDV na leto (večina tega predstavljajo stroški čiščenja odpadnih padavinskih voda), je navedla Maja Rozman, predstavnica za odnose z javnostmi na Komunali Kranj.
Nič več ne pridobivajo električne energije
Skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem zaprtega odlagališča Tenetiše mora Komunala Kranj zajemati odlagališčni plin in ga sežigati. Ko je odlagališče delovalo, je bilo tega plina toliko, da so ga sežigali na kogeneracijski napravi in pridobivali električno energijo ter jo pošiljali v omrežje. Od prenehanja odlaganja odpadkov sredi leta 2009 pa je tega plina vse manj.
Kogeneracijsko napravo so zaradi nerentabilnosti pred dvema letoma prodali. Zaradi dotrajanosti varnostnih sistemov, ki so jo odkrili pri natančnem pregledu plinske črpalne postaje z baklo, pa so plinsko črpalna postaja nadomestili z manjšo novo. Naložba v novo baklo je ovrednotena na 146.370 evrov brez DDV. Novo postajo so zmontirali prejšnji četrtek, v tem tednu pa jo bodo zagnali. Odplinjavanja tako niso izvajali le en teden, je pojasnil Mitja Zupan iz Komunale Kranj.
Obvezni monitoringi
Pri upravljanju z deponijo ne zaznavamo nobenih težav, so nam še zatrdili iz komunalnega podjetja, ko smo vprašali, ali dobivajo kakšne pripombe ali predloge. Na vprašanje, katera podjetja izvajajo meritve oziroma monitoring, pa smo prejeli odgovor, da so to Erico za podzemne in površinske vode, NLZOH Kranj za izcedne vode in ZVD Ljubljana za sestavo plina in emisij v ozračje. Letno stanejo monitoringi približno 76.200 evrov brez DDV.
Predhodno skladiščijo gradbene odpadke
Na vprašanje, katera dela je komunalno podjetje opravilo v letošnjem letu, smo prejeli odgovor, da vzdržujejo in sanirajo vrzeli ter posedke, izvajajo sečnjo in košnjo, vzdrževanje in čiščenje odvodnjavanja padavinskih vod. Po potrebi praviloma vsako leto izvedejo tudi deratizacijo. Na zaprtem odlagališču pa, kot smo se prepričali tudi sami, skladiščijo gradbene odpadke iz zbirnih centrov in zemeljske izkope. To skladiščenje je, kot so pojasnili na Komunali Kranj, predhodno: te predelovalec gradbenih odpadkov predela in jih uporabi kot vgradni material za stabilizacijo cest in sanacijo vrzeli.
Na komisijo pozabili
Ob zaprtju odlagališča je bila ustanovljena tudi Komisija za nadzor zapiranja odlagališča, v kateri so bili tudi trije predstavniki krajanov Mlake, Griča in Tenetiš. In ta naj bi v prihodnje bdela nad sanacijo. A direktor Komunale Kranj Matjaž Berčon, o komisiji ne ve nič, saj, kot nam je dejal, doslej v enem letu, odkar vodi komunalno podjetje, še ni nikoli nič slišal nič o njej. So pa zato toliko bolj dejavni krajani Drulovke, ki budno spremljajo vse okoli čistilne naprave v Zarici, je navedel direktor Berčon.
Miran Hude, nekdanji predsednik civilne iniciative oziroma Društva za ohranitev krajinskega parka Udinboršt, pa nam je povedal, da »ta komisija za nadzor zapiranja deponije Tenetiše nikoli ni zaživela. Ker če hočeš nadzirati in sanirati, potrebuješ denar, tega pa ni bilo, čeprav bi moral biti. Spremljamo pa EU, ki je najbolj živahna ravno pri nadzoru zapiranja smetišč,« je dejal.
Na upor krajanov ob cesti, ki vodi do deponije, opozarja spomenik, ob 10-letnici pa so pripravili dobro obiskano fotografsko razstavo. In vsako leto se krajani Mlake in Tenetiš skupaj odpravijo na izlet, na katerem obujajo spomine na protestne shode pred odlagališčem. Krajinski park tako, kot pravi Miran Hude, ostaja zaklad tudi v tistem delu, ki so ga nekoč namenili za smetišče.
