Z risbami, kako kranjski srednješolci s svojimi očmi vidijo to tematiko in pomen preventivnega delovanja, se predstavljajo Gimnazija Franceta Prešerna, Gimnazija Kranj ter Šolski center Kranj – Ekonomska, storitvena in gradbena šola, Strokovna gimnazija in Srednja tehniška šola.
"Risbe zelo neposredno prikazujejo, kaj dandanes po mnenju mladine lahko najbolj zasvoji, so bili pa pri ustvarjanju izredno kreativni, tako da si je razstavo brez dvoma vredno ogledati," je izpostavila Suzana Gladovič, vodja programa LAS za preprečevanje zlorabe drog. Razstavo je uradno včeraj uradno odprl kranjski župan Matjaž Rakovec (na fotografiji levo).
O tem, kakšne so razmere v Kranju, pa je zelo zgovorno poročilo LAS za preprečevanje zlorabe drog v Mestni občini Kranj v letu 2022, ki ga bodo prihodnjo sredo, 15. marca, na seji obravnavali mestni svetniki.
Na Policijski postaji Kranj sicer razmere na območju Mestne občine Kranj ocenjujejo "kot ugodne in stabilne". Lani so tako kranjski policisti obravnavali 13 kaznivih dejanj in 65 kršitev s področja prepovedanih drog.
"V teh primerih gre za zasege manjše količine prepovedane droge za odmerke za enkratno lastno uporabo odvisnika (prepovedane tabletke, heroin, kokain, konoplja - marihuana). Tej problematiki smo namenili veliko pozornosti in smo pogosto opravljali nadzore nad varnostno obremenjenimi območji, predvsem na glavnem avtobusnem postajališču, Prešernovem gaju, okolici metadonske razdelilnice - Zdravstvenega doma Kranj, javne podzemne garaže na območju Planine ter okolicah šol," so zapisali v poročilu s PP Kranj.
Pri nadzoru cestnega prometa so kranjski policisti lani zaradi prepovedanih drog odredili 14 strokovnih pregledov, od tega sta bila dva pozitivna, šest negativnih, pet pa je strokovni pregled na droge odklonilo.
Na območju PP Kranj so policisti lani odredili alkotest 5848 voznikom, pozitivnih je bilo kar 321, medtem ko je preizkus odklonilo sedem voznikov - od 21 odrejenih strokovnih pregledov zaradi alkohola je bilo 10 pozitivnih.
Lani so kranjski policisti do iztreznitve pridržali osem voznikov, 127 voznikom pa so začasno odvzeli vozniško dovoljenje.
V zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog vključenih 209 pacientov
Iz Zdravstvenega doma Kranj, Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog, pa Nataša Kern, dr. med., v poročilu navaja, da je bilo ob koncu leta 2022 v njihov center v Kranju vključeno 209 pacientov, 18 pacientov je bilo samo v psihosocialni obravnavi, v substitucijski program je bilo vključenih 191 pacientov, kar je nekoliko manj kot leta 2021, ko je bilo vključenih 215 pacientov: 127 pacientov je na terapiji z metadonom, 42 pacientov na substitucijski terapiji z buprenorfinom in 22 pacientov na terapiji z dolgo delujočim morfinom.
Presenetljiv je podatek, da je bilo v letu 2022 v kranjski Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog na novo vključenih samo pet pacientov, ki so imeli težave zaradi odvisnosti od prepovedanih drog. (V letu 2021 je bilo na novo vključenih 13, v letu 2020 je bilo na novo vključenih 30 pacientov). Ponovno je v letu 2022 vstopilo v program 17 ljudi, kar je skoraj polovico manj kot v letu 2021. Lani sta se dva pacienta vključila v terapevtsko skupnost v tujini, ambulantno detoksikacijo je opravilo 11 pacientov, hospitalno detoksikacijo v Centru za zdravljenje odvisnosti v Ljubljani pa pet pacientov. V zapor so odšli trije odvisniki, dva odvisnika, ki sta bila vključena v program v Kranju, sta umrla. Iz programa je v lanskem letu izstopilo še 13 pacientov: kaj je bil vzrok, pa ne vedo.
Iz Centra, ki deluje v pritličju kranjskega zdravstvenega doma, še navajajo, da imajo občasno težave zaradi kršenja terapevtskega dogovora, zlasti psihičnega nasilja pacientov do osebja, povzročanja materialne škode v prostorih Centra in fizičnih obračunov med pacienti.
Več kadilcev in tistih, ki se visoko tvegano opijejo
Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki spremlja razširjenost uporabe psihoaktivnih snovi v populaciji in drugih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje, na osnovi epidemioloških raziskav, je za lansko leto podal oceno razmer. Podatki o razširjenosti in posledicah uporabe psihoaktivnih snovi v letu 2022 bodo, kot še opozarjajo, sicer dostopni šele septembra 2023. Iz preteklih raziskav pa denimo izpostavljajo, da se od leta 2016 naprej v Mestni občini Kranj viša delež kadilcev (leta 2016 je bil delež 22,2 odstotka, leta 2021 pa 24, 1 odstotka) in prebivalcev, starih 15 let in več, ki se najmanj enkrat na leto visoko tvegano opije (2016. je bilo teh 35,8 odstotka, leta 2021 pa že 39,1 odstotka).
Manj motivirani za šolo
Zanimive so ocene razmer, ki so jih za leto 2022 podale šole v Kranju. Tako ugotavljajo, da so se razmere po epidemiji covid, čeprav so tako za šolarje kot njihove starše izvedli številne strokovne delavnice, predavanja, promocije o zdravju, izobraževanja, pogovore, ... še poslabšale. Tako je mogoče prebrati, da je "vse več otrok brez motivacije za šolo, za gibanje, ne želijo si socialnih stikov, ne znajo reševati konfliktov, preveč časa preživijo na IKT opremi. Posledice so otopelost mladostnikov, razdražljivost, tudi nasilje do staršev." Opažajo več čustvenih stisk kot v letih pred epidemijo: več je učencev, ki ne zmorejo obiskovati šole, več je motenj prehranjevanja, samopoškodovanja, v zadnjem času pa predvsem pri dekletih tudi več napadov tesnobe, so navedli iz ene od kranjskih šol. Spet z druge šole opozarjajo na slabe socialne veščine (komunikacija, medsebojni odnosi, sprejemanje drugačnosti, medsebojna pomoč), kar pa ni odraz samo Covida-19, temveč tudi vedno večjega vpliva družbenih omrežij.
Že med osnovnošolci preprodaja kokaina
Center za socialno delo Gorenjska, enota Kranj, opozarja, da prihajajo v njihov sprejemni in dnevni center Labirint na obravnavo čedalje mlajši, ki posegajo po psihoaktivnih substancah. "Srečujemo se že z osnovnošolci, ki razvijajo zasvojen način življenja. Opažamo, da smo v obdobju, ko se zelo aktivno oblikuje scena uporabnikov in preprodajalcev drog med zelo mlado populacijo. Gre za mladostnike v starosti med 14 in 18 let. Med njimi prevladuje dobro poznavanje trga "spletnih substanc", se pravi substanc, ki so dostopne na spletu. In njihova legalnost še ni povsem ustrezno regulirana. Nekatere se lahko brez težav naročajo iz spletnih trgovin, ki ponujajo substance za laboratorijsko uporabo, spet druge, že nelegalne, pa preko dark neta. Tako se prepovedanim drogam, kot sta marihuana in heroin, dodaja različne primesi, ki povzročajo nenavadne učinke tako na psihološki, kot tudi telesni ravni posameznika."
Trenutno najbolj razširjene substance med mladimi, ki so vključeni v obravnavo v center Labirint, so, kot je navedeno v poročilu, kokain, ki je v zadnjem obdobju precej čist in kvaliteten, MDMA in amfetamini, pridružen je tudi ketamin in 3 MMC. Med srednješolsko in tudi že osnovnošolsko populacijo zaznavamo veliko preprodaje substanc, predvsem kokaina in tudi marihuane. Marihuana med mladostniki trenutno niti ni problematizirana, uporaba pa je zelo pogosta. Občasna uporaba marihuane je po večini že povsem normalizirana, za večino uporabnikov, ki se vključujejo k nam, pa marihuana ni glavna substanca.
"Med mladostniki, ki se vključujejo v naš program prepoznavamo veliko apatije v odnosu do običajnega družbenega življenja in nezaupanje v družbene ureditve in institucije. To mogoče pripisujemo tudi postcovid efektu - mladi namreč pogosto navajajo, da smo jih kot odrasla družba v času epidemije pustili na cedilu. Mnogi mladi, ki ne prihajajo iz spodbudnih okolij (zasvojen način življenja, prisoten v družini, slabše socialne družinske razmere, nepovezanost med družinskimi člani, občutek nesprejetosti pri mladostnikih, pomanjkanja občutka varnosti, da se na odrasle lahko zanesejo) so bili namreč v tem obdobju izključeni iz običajnega ritma življenja in potisnjeni v situacijo, kjer so bili po večini prepuščeni samim sebi. Ta izključenost se kaže tudi v post-covid obdobju, saj ostajajo zaprti v svoje vrstniške skupine, kjer je prisotno nezaupanje v avtoriteto, v odrasle in njihov način življenja. Pri obravnavi mladostnikov, ki spadajo v populacijo tveganega poseganja po substancah, prepoznavamo potrebo po nastanitvenih programih za mlade, ki bi omogočali kontinuirano, poglobljeno obravnavo stisk mladostnikov ter varno okolje, ki jim ni v okviru njihove družinske dinamike ni zagotovljeno."
V poročilu Labirinta, ki ga je napisala Suzana Gladovič, CSD, enota Kranj, še poudarjajo, da te njihove ugotovitve res temeljijo na izkušnji sodelovanja z rizičnimi mladostniki, ki so že posegli po psihoaktivnih substancah, z zdravo populacijo mladih pa, priznavajo, imajo manj stikov, zato težko posplošujejo ugotovitve na celotno populacijo mladih.
Potisnjeni še bolj na rob
Starejša populacija uporabnikov Labirinta nad 40 let pa, kot navajajo, počasi upada. Gre za uporabnike t.i. klasičnih drog, ki so večinoma vključeni v substitucijske programe. Pogosto se njihova problematika nanaša na slabe socialne razmere, vedno več je tudi pridruženih resnih zdravstvenih težav. Tudi to populacijo je covid - obdobje potisnilo še bolj na rob. Med njimi se je povečalo število brezdomnih uporabnikov. Mnogi živijo v povsem neprimernih razmerah, s pridruženim poslabšanim zdravstvenim stanjem. Dostop do ustrezne zdravstvene obravnave je za njih precej težaven, mnogi navajajo, da težko pridejo do zdravnika in korektne obravnave. Kot posebna težava se je lani izkazala stiska, ker je zmanjkalo zdravila Rivotril. "Ob prekinitvi terapije so mnogi občutili hude stranske učnike, navajali so občutke nemira, razdražljivost, težave s spanjem, mi smo pri njih opažali povečano agresivnost, anksioznost in dezorientiranost. Učinke so blažili s povečanim jemanjem benzodiazepinov, kar pa je, zaradi visoke potentnosti benzodiazepinov za razvoj fizične odvisnosti, še povečevalo njihovo stisko."
Z digitalizacijo mnogi še bolj nefunkcionalni
Spremenjene okoliščine, ki so jih prinesle omejitve ob epidemiji, so pomenile za mnoge posameznike, katere družba že tako odriva na svoj rob, še dodatno izoliranost in osamljenost. Mnogi so še bolj zdrsnili v svet zasvojenosti in odrinjenosti na rob družbe, ugotavljajo v Labirintu. V kolikor so bili že prej neopremljeni tudi pri uveljavljanju različnih pravic in v postopkih različnih inštitucij in organizacij, je z digitalizacijo njihova nefunkcionalnost še narasla. Mnogi bodisi niso tehnološko opremljeni bodisi tehnologije ne znajo uporabljati. Problem je tako lahko tudi dostopnost do zdravnika ali naročanje na specialistične preglede. Vse večja ekonomska kriza in vedno višje cene osnovnih dobrin za mnoge naše uporabnike predstavlja veliko stisko. Visoke cene stanovanj so mnoge potisnile v brezdomstvo ali v življenje v povsem neprimernih razmerah, še navajajo v poročilu Labirint.
Državni zbor jim je za vzor!