Po pozdravnem nagovoru direktorice Gorenjskega muzeja mag. Marjane Žibert je spomin na očeta obudila hči pokojnega dr. Andreja Valič Zver in se zahvalila njegovi naslednici dr. dr. Vereni Perko, ker, kot je dejala, več kot zgledno nadaljuje njegovo delo, predstavlja nova spoznanja in odkritja ter s tem ohranja očetov zanesenjaški duh.
Ker je na današnjem dogodku bodisi sodelovalo bodisi samo poslušalo predavanja več kot 80 ljudi, bi lahko temu z besedami Andreja Valiča rekli že velik pompozni kongres, simpozijem pa je rekel pompoziji, je bila nad velikim številom občinstva preko spleta zadovoljna organizatorka dogodka dr. dr. Verena Perko iz Gorenjskega muzeja.
O vplivu podnebnih sprememb na razvoj in padec rimske države je spregovoril Timotej Pavlin, o istih in tudi drugih vprašanjih pa je premišljevala tudi dr. dr. Verena Perko. Nemalo grenkih nasmehov je izzvala, ko je ob napovedi Petre Stipančić, da bo predstavila Praznik situl, Festival železnodobnega življenja in kulinarike iz Novega mesta, dejala, da bi Novo mesto lahko zaradi bogatih najdb imenovali kar mesto situl. A kaj bi bil potem Kranj? Zaradi bogatih arheoloških odkritij bi bil lahko prestolnica, a prestolnica česa?, je vprašala dr. dr. Verena Perko.
Odgovoril je dr. Milan Sagadin in omenil, da je v zadnjem obdobju Kranj poznan po več kot milijon evrov vredni naložbi za nogometne žaromete in bi tako lahko bil Kranj prestolnica nogometnih žarometov. Ob tem je opozoril na nesorazmerje, koliko država premalo vlaga v kulturno dediščino.
(Gre za razsvetljavo nogometnega igrišča in stadiona Stanka Mlakarja z najmodernejšimi 176 reflektorji in približno milijon evrov vreden projekt, ki ga je Mestna občina Kranj financirala s podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Nogometne zveze Slovenije in Fundacije za šport. op.a.)
Brez preteklosti ni sedanjosti
V zanimivem predavanju dr. dr. Verena Perko izpostavila, da brez dediščine ni preteklosti in da brez preteklosti ni sedanjosti. "Dejstvo je, da ne moremo razumeti sedanjega časa brez poznavnaja preteklosti in to je ključ, zakaj je toliko ljudi nenaklonjenih dediščini..."
Napravila je več primerjav z obdobjem rimskega imperija, ko je, kot je dejala, drobcena elita profitirala na račun države in preko suženjskega sistema izčrpala vse možne zaloge. "Ideja imperija rimskega časa, ki jo je prevzel zahod in je model v imperializmu današnjega časa, ki se ne kaže samo v Angliji in Franciji, ampak v našem vsakdanjem odnosu do sedanjega sveta, da bomo jemali iz skrinje do nezavesti in še čez ter se razvijali do neskončnosti. To je ena navadna laž, požrli bomo še tisto, kar pripada prihodnjim rodovom. In na to bi morali vsi mi, ki delamo na področju dediščine, nenehno opozarjati," je dejala.
Opozorila je tudi na vlogo vojske. "Ko primerjamo vojsko v rimski državi in nekdanjo jugoslovansko, ugotovimo, da je država temeljila predvsem na moči vojske, na mehanizaciji, a tudi dobri oskrbi, odlični organizaciji s hrano," je še izpostavila.
In rimska država je uspevala v ugodnem toplem podnebju. Znano je, da so za gradnje bivališč in ladij posekali veliko gozdov, sledilo je sušno obdobje in širjenje hude kuge. V času t. i. Antoninske kuge je umrlo sedem do osem milijonov ljudi, je navedla dr. dr. Verena Perko in razložila, kako smo z iztrebljanjem živalskih vrst v sedanjem času prišli do trenutka, ko se je ta virus po spremembah v okolju prilagodil in preselil v nas. Migracije so dejstvo in nuja. Korenine zla so v človeški pohlepnosti in muzeji oziroma znanost bi nujno bi morali govoriti o tem, je še opozorila.
S prispevki so na simpoziju sodelovali še Bine Kramberger, ki je s kolegi iz Nemčije preučeval miniatrurne keramične stekleničke z Drulovke pri Kranju in sočasnih najdišč. O vzmetnih svinčnikih oziroma o odnosu med arheologijo in kulturno zgodovino je govoril Andrej Preložnik, Anja Hellmuth Kramberger pa je predavala o varuhih hrane in pijače oziroma posodi z antropomorfnimi značilnostm v bronasti dobi. S 3D dokumentarcem je predstavil kamniški meč Rafko Urankar, Janja Železnikar pa video o življenju in delu prof. dr. Staneta Gabrovca. O tem, kako so spomeniki oziroma rimska zapuščina na Ptuju lahko ne le ponos, ampak tudi breme, je govorila Mojca Vomer Gojkovič, medtem ko je Snježana Karinja predstavila skrinjico z rozetami iz piranske cerkve sv. Jurija.
Kdo je bil Andrej Valič?
Rojen je bil leta 1931 v Preddvoru, leta 1956 je diplomiral iz arheologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1956 do upokojitve leta 1998 je delal v Mestnem muzeju (od 1963 Gorenjski muzej), nazadnje kot muzejski svetovalec. Raziskoval je predvsem pozno antiko in zgodnji srednji vek. Njegovo prvo arheološko izkopavanje je bilo na Drulovki pri Kranju, kjer je našel ostanke naselja iz bakrene dobe. Vodil je obsežna izkopavanja staroslovanskih in mlajših grobov okrog župne cerkve v Kranju, staroslovanskega grobišča na Sedlu pod Blejskim gradom in poznoantičnega naselja na Ajdni nad Potoki pri Žirovnici. Upokojil se je leta 1997, umrl pa je leta 2003. Sedem let po njegovi smrti oziroma Valičevi 80-letnici rojstva so na pobudo družine in Mie Ogrin, tedanje direktorice Gorenjskega muzeja, pripravili prvi Valičev dan. V Kranju so namreč ob komunalnem urejanju mestnega jedra beležili številna pomembna odkritja, ki so jih predstavljali zelo zainteresirani javnosti na arheoloških večerih. Ta spoznanja pa so nato tudi ob sodelovanju zbirateljev in t. i. laične javnosti, ki ima drugačna znanja, nadgrajevali na Valičevih dnevih.
www︎.︎Vytran︆.︆net - odličen projekt za odrasle, ki želijo najti partnerja za sseks
www︎.︎Vytran︆.︆net - oddličen projekt za odrasle, ki želikko najti parrtnerja za sseks
Zapustil sem službo in zdaj. S tem preprostim spletnim delom na domu zaslužim 139 USD na uro 0d doma. zaslužim 25 tisoč dolarjev na mesec s spletnim delom 3 ure dnevno. ... >>>>> www.MagnifyIncome.Com